Objava več kot treh milijonov strani dokumentov o Jeffreyu Epsteinu je razkrila mrežo povezav med obsojenim spolnim prestopnikom ter številnimi vplivnimi politiki, poslovneži in drugimi javnimi osebnostmi. Kaj dokumenti razkrivajo o motivih, političnem ozadju, mednarodnih vplivih in delovanju elitnih omrežij…
Osamljenost je eden večjih izzivov starajoče se družbe, saj močno zmanjšuje kakovost življenja starejših. Starostniki so s svojimi bogatimi izkušnjami dragocen del skupnosti, zato je skrb za njihovo dobrobit nujna. K zmanjšanju osamljenosti lahko z ukrepi, kot so izobraževanje zdravstvenih delavcev, spodbujanje druženja, podpora duševnemu zdravju in mobilnosti ter vključevanje živali v družabništvo, pomembno prispevajo lokalne skupnosti in tako krepijo zdravje, povezujejo generacije in bogatijo celotno družbo.
Prekomerna uporaba zaslonov lahko pri otrocih povzroči telesne težave, slabša socialne veščine in omejuje stik z resničnim svetom. Dobra novica? Raziskave potrjujejo, da lahko starši z aktivnim vključevanjem, uporabo časovnikov ter spodbujanjem otrok k športnim in družabnim dejavnostim močno zmanjšajo negativne posledice. S pristopi, predstavljeni v tem dokumentu lahko tako učinkovito zmanjšamo prekomerno uporabo zaslonov in s tem omejimo negativne posledice ter spodbudimo uspešen razvoj otrok.
Starejši se pogosto soočajo z izzivi uporabe sodobne tehnologije, kar lahko vpliva na njihovo vključenost v družbo. Z različnimi programi, kot so delavnice, digitalni boni in mentorstvo, lahko bistveno izboljšamo njihovo digitalno pismenost. Predlagani ukrepi zato vodijo k bolj povezani, informirani in vključujoči družbi.
Naraščajoče število učencev priseljencev v šolah v Sloveniji in drugod povečuje potrebo po poglobljenem razumevanju dejavnikov njihove učne uspešnosti. Prispevek predstavlja pregled sodobne mednarodne literature, katere cilj je bolj celostno osvetliti dejavnike, povezane z učnimi dosežki učencev priseljencev. Na podlagi 27 tujih študij, objavljenih v zadnjih petih letih, ugotavljamo, da učna uspešnost učencev priseljencev izhaja iz kompleksnega prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih psiholoških ter širših družbenih in sistemskih dejavnikov. Posebej izpostavimo omejitve zgolj kratkoročnih jezikovnih programov, pomen vključujočega šolskega okolja ter vlogo dispozicijske rezilientnosti. Ugotovitve pregleda predstavljajo izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in za oblikovanje bolj učinkovitih ter pravičnejših izobraževalnih praks za učence priseljence v Sloveniji in širše. Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev in njihovega medsebojnega delovanja namreč omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks, ki zmanjšujejo tudi strukturne neenakosti (na področju vzgoje in izobraževanja in tudi širše).