From insight to impact

Drawing on the European conceptualization of the social economy, this presentation examines how social enterprises emerged from theoretical debates and were subsequently institutionalized through key European Commission policy initiatives. Conceptualized as an innovative entrepreneurial phenomenon operating within and at the margins of the social economy, social enterprises include both traditional organizations, such as cooperatives and associations, and newly established entities. From a European perspective, the analysis follows two interdependent trajectories. First, it maps the diverse landscape of social enterprises, including work integration social enterprises (WISEs), focusing on the interplay between isomorphic pressures and entrepreneurial initiatives driven by political consciousness. These initiatives are expanding across fields including welfare, management of the commons, food waste, culture, and community-based tourism. Second, it explores future scenarios in light of recent socio-economic and policy shifts, particularly the EU Social Economy Action Plan (2021) and the European Council’s first Recommendation on social economy framework conditions (2023). The presentation draws on findings from comparative studies, including WISESHIFT and “Benchmarking the Socio-Economic Performance of the EU Social Economy.”

Predavanje raziskuje, zakaj potrebujemo socialne inovacije in impact podjetništvo kot praktičen odgovor na družbene in okoljske izzive. Izhaja iz vprašanja, zakaj se kljub želji po spremembah za take vrste inoviranja odloča razmeroma malo ljudi, ter predstavi ključne perspektive: posameznika, delovanja, inovacij in poslovnega modela. Na primeru Impact Hub Slovenia pokaže, kako lahko podporni ekosistem, skupnost, inkubacijski programi in trajnostni poslovni modeli pomagajo ideje razviti v merljiv družbeni učinek.

Univerze imajo pomembno vlogo pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov, vendar ne predvsem zato, ker študente seznanjajo s koncepti socialnih inovacij, temveč zato, ker jih opolnomočijo za delovanje. Predavanje bo predstavilo, kako lahko visokošolske ustanove s premišljeno zasnovo učnih procesov prispevajo k razvoju socialnih inovatorjev in spodbudijo ustvarjanje družbenega vpliva. Na primeru predmeta Socialno podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani bomo pokazali, kako izkustveno učenje, sodelovanje z organizacijami iz prakse, refleksija in konkretno delovanje študente premikajo od razumevanja družbenih problemov k aktivnemu soustvarjanju rešitev. Predavanje bo osvetlilo tudi širšo vlogo univerz kot ključnega dela ekosistema socialnih inovacij.

Prebivalstvene in socialne spremembe na slovenskem podeželju vodijo v zmanjšano participacijo in izraženo nemoč prebivalcev. Kot odgovor je vzpostavljen participativni podeželski parlament (4P) – družbena inovacija in operativni interaktivni vmesnik, ki krepi povezovanje raziskovalcev, razvojnikov, deležnikov in odločevalcev. Proces se je od zasnove (nov. 2024) razvijal prek devetih regijskih srečanj (2025) do 6. Slovenskega podeželskega parlamenta (jun. 2026, Ilirska Bistrica) in se nadgrajuje prek Foruma raziskovalcev. Rezultati vključujejo regijska poročila, deklaracijo, peticijo, podeželske mozaike in priporočila politikam, hkrati pa krepi kompetence lokalnih akterjev. Koordinator je Oddelek za geografijo FF UL, proces v 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.

Društvo Kralji ulice je zraslo iz projekta študentov in študentk socialne pedagogike, ki so 24 ur preživeli na ulici z brezdomnimi osebami. Fokus projekta je bil raziskovanje problematike brezdomstva in iskanje inovativnih rešitev za ta naraščajoč in vse bolj viden pojav. Entuziastični projekt je hitro prerastel v društvo, ki v svojih 20 letih delovanja še vedno sledi svoji temeljni viziji – razvijati inovativne in sodobne rešitve, ki odgovarjajo na zaznane potrebe in omogočajo izhode iz brezdomstva. V prispevku bom predstavila, kako programe in pristope razvijamo v tesnem sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami, na podlagi raziskovanja ter osebami, ki brezdomstvo izkušajo.

V okviru HUD projekta Aplikativna umetnost: uporaba tehnik kreativnega pisanja v širšem družbenem kontekstu (UL AGRFT, 2024) je bil v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izveden šestdnevni program ekspresivnega in kreativnega pisanja. Namen programa je bil raziskati potencial pisanja kot orodja za spodbujanje samorefleksije, prepoznavanje in izražanje čustev ter osebnostno rast obsojenk. Udeleženke so skozi strukturiran program vaj pisanja obravnavale teme svobode, pomembnih življenjskih izkušenj, medosebnih odnosov in prihodnosti. Program je pokazal, da lahko ekspresivno pisanje predstavlja varno in učinkovito metodo za soočanje z osebnimi stiskami ter spodbuja razvoj novih uvidov in občutka upanja.

Na predstavitvi boste spoznali nagrado SozialMarie, najstarejšo evropsko nagrado za družbene inovacije. Opredelili bomo, kako SozialMarie razume družbene inovacije, ter predstavili kriterije ocenjevanja in primere dobrih praks. Izvedeli boste, kdo vse lahko kandidira za nagrado in kako uspešno prijaviti svoj projekt.

Soon...

Soon...

Soon...