Značilnosti dela in počutje korepetitorjev: rezultati pilotne raziskave

V prispevku predstavljamo rezultate pilotne raziskave izvedene v letu 2023 na vzorcu zaposlenih, ki pri delu opravljajo vlogo korepetiranja v sklopu formalnega sistema glasbenega izobraževanja. Raziskava je bila opravljena z namenom opisa delovnih obremenitev korepetitorjev in korepetitork ter njihove vloge pri počutju na delovnem mestu. Raziskavo je na pobudo Društva klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA izvedla raziskovalna delovna skupina v sestavi (po abecednem redu): Fada Azzeh, prof., doc. dr. Katarina Babnik (UL Filozofska fakulteta), Davorin Dolinšek, prof. (Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA), izr. prof.. dr. Katarina Habe (UL Akademija za glasbo), izr. prof. Miha Haas (UL Akademija za glasbo, Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA), doc. dr. Žan Lep (UL Filozofska fakulteta), Natalija Šimunovič, izr. prof. dr. Sara Tement (UM Filozofska fakulteta). prof., Igor Vićentić, prof., Tomaž Zamuda, prof. Rezultati raziskave so bili v letu 2023 predstavljeni na Klavirskih dnevih, ki so potekali v Trstu.

Sistem glasbenega izobraževanja v Sloveniji predstavlja v prostoru Evropske unije in v svetovnem merilu primer dobre prakse, ki za celotno vertikalo izobraževanja (osnovna, srednja in visoka šola – dodiplomski in podiplomski študij) zagotavlja celovit javni izobraževalni sistem, financiran s strani lokalnih skupnosti in države (Rotar Pance, 2019). Podobno, kot to velja za splošni osnovnošolski, srednješolski in visokošolski sistem izobraževanja, so ključni izvajalci in izvajalke glasbenega izobraževanja (na različnih ravneh) učitelji, katerih poglavitna naloga in vloga je poučevanje inštrumenta, plesa, petja, glasbene teorije, kompozicije itd.

Prvotno objavljeno novembra 2024 v VirKLA – revija klavirskih pedagogov Slovenije, ki je strokovna glasbena revija Društva klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA. Objavljeno z dovoljenjem odgovornega urednika Davorina Dolinška.

Z vidika organizacije in sistemizacije delovnih mest so ena od specifik glasbenega izobraževanja delovne naloge oz. vloga korepetiranja. Na vseh treh ravneh glasbenega izobraževanja izvajajo korepetiranje ustrezno izobraženi pianisti, katerih naloga je klavirsko spremljanje izvajalcev na solističnih inštrumentih, različnih inštrumentalnih sestavov, pevcev, pevskih zborov, plesalcev baleta in sodobnega plesa. Korepetitor mora za zaposlitev izpolnjevati enake pogoje, kot ostali zaposleni na delovnih mestih učitelja oz. učiteljice na različnih ravneh glasbenega poučevanja (Slovenska poslovna točka, 2021). Na ravni osnovnošolskega glasbenega izobraževanja korepetiranje izvajajo učitelji in učiteljice klavirja, ki, poleg svoje pedagoške obveze poučevanja inštrumenta, izvajajo v določenem obsegu tudi naloge korepetiranja. Podobno velja za srednješolsko glasbeno izobraževanje, pri čemer je s sistemizacijo delovnih mest za to raven glasbenega izobraževanja predvideno tudi samostojno delovno mesto Korepetitor/ka. Na ravni visokošolskega izobraževanja redno zaposleni izvajajo le korepeticije, honorarni sodelavci pa to delo opravljajo poleg redne zaposlitve na glasbeni šoli ali konservatoriju.

Iz prakse glasbenega poučevanja so že nekaj časa prisotni pozivi k ureditvi delovne vloge korepetiranja. Trenutni regulatorni okvirji in prakse vodenja ter organizacije dela namreč ne upoštevajo vseh vidikov raznolikosti delovnih situacij, s katerimi se učitelji in učiteljice, ki opravljajo vlogo korepetitiranja, srečujejo, delovnih obremenitev, ki izhajajo iz spremenljivke dinamike dela (visokih zahtev po fleksibilnosti), neenakomerno porazdeljenega delovnega časa, povečevanja zahtev po kakovosti dela (povečevanje ravni težavnosti skladb na vseh ravneh izobraževanja) in s tem zahtev po dodatnem angažmaju zaposlenih (vadba, samostojna priprava, delo izven delovnega časa) in drugih pogojev dela (prostorskih, organizacijskih ipd.). Visoke delovne zahteve in organizacija dela, ki je tem slabo prilagojena, pogosto vodijo do splošne nejasnosti in konfliktnosti delovnih vlog – slednje še posebno pri tistih zaposlenih, ki korepetiranje izvajajo kot del delovne obveznosti ob delovni obveznosti učitelja oz. učiteljice klavirja.

Združenje Društvo klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA ugotavlja tudi vedno večje število zaposlenih, ki se soočajo s težavami mišično skleletnega sistema in z izgorelostjo. V sklopu Društva se je zato oblikovala Iniciativa slovenskih korepetitorjev, ki si prizadeva za celovito in poglobljeno analizo stanja in na podlagi rezultatov te raziskave ureditev delovnih razmer zaposlenih, ki v celoti ali v določenem obsegu (v kombinaciji z delom učitelja oz. učiteljice klavirja) opravljajo delo korepetiranja. V sistemu glasbenega izobraževanja v Sloveniji izvajajo korepetiranje pianisti, ki so bodisi zaposleni na delovnem mestu učitelj oz. učiteljica klavirja (oz. primerljiv naziv v skladu s stopnjo glasbenega izobraževanja bodisi na delovnem mestu korepetitor oz. korepetitorka. Pri tem pa delovna obveznost korepetiranja ni nujna za vse zaposlene na delovnem mestu učitelj oz. učiteljica klavirja.

Z namenom izvedbe objektivne, veljavne in zanesljive analize stanja, je Iniciativa slovenskih korepetitorjev v svojo skupino povabila tudi raziskovalce različnih poddisciplin psihološke znanosti. V začetku leta 2023 se je oblikovala interdisiciplinarna skupina raziskovalcev in strokovnjakov iz prakse, ki so pripravili načrt izvedbe raziskave značilnosti dela, delovnih zahtev in obremenitev ter počutja zaposlenih, ki pri svojem delu opravljajo vlogo korepetiranja.

Pregled literature o delu korepetitorjev je pokazal, da dosedanje študije še niso proučevale značilnosti dela ter s tem povezanih obremenitev in obremenjenosti zaposlenih, ki opravljajo delovno vlogo korepetiranja. Identificirane raziskave so se usmerjale na opis in razlago glasbeno-funkcionalnih in socialno-čustvenih vidikov korepetiranja (Roussou, 2020), na odnos med korepetitorjem in solisti oz. glasbeniki na glavnem inštrumentu (King in Roussou, 2017) in na opis raznolikih tehničnih in socialnih veščin in znanja, potrebnih za delo korepetitorja (Jordan Salingun, 2014). Te raziskave nakazujejo na specifike delovne vloge korepetiranja, a ne zadoščajo kot izhodišča za ustrezno analizo stanja delovnih značilnosti, odnosa do dela in počutja zaposlenih, ki izvajajo vlogo korepetiranja kot svojo redno delovno obveznost. Pri oblikovanju raziskovalnega načrta smo zato izhajali iz trenutne organizacije dela v praksi in iz teoretičnega okvirja proučevanja vloge značilnosti dela v odnosu do dela in počutja v povezavi z delom. Kot vodilni okvir za opredelitev proučevanih spremenljivk smo uporabili teorijo delovnih zahtev in delovnih virov (Bakker & Demerouti, 2014; 2017). V skladu z JD-R  (Bakker & Demerouti, 2014) je mogoče delovno mesto oblikovati in spreminjati z upoštevanjem dveh elementov: (i) delovne zahteve in (ii) delovni viri. Delovne zahteve so fizične, psihološke, socialne in organizacijske značilnosti dela, ki za delavca predstavljajo obremenitev in lahko tako negativno vplivajo na njegovo dobrobit. Delovni viri niso nujno neposredno povezani z delovnimi zahtevami, predstavljajo pa fizične, psihološke, socialne in organizacijske vidike dela, ki olajšujejo izvedbo dela, zmanjšujejo obremenitve oz. zahteve ter omogočajo posameznikov razvoj (Bakker & Demerouti, 2014). Oba dejavnika – zahteve in viri – vplivata na zaposlene po dveh različnih poteh, ki sta lahko med seboj povezani: viri vplivajo na pozitivne izide (zadovoljstvo, zavzetost, motivacija in preko tega delovna uspešnost), zahteve pa na negativne z delom in z zdravjem povezane izide (Schaufeli & Taris, 2014).

V raziskavi, ki smo jo izvedli, nas je zanimalo, katere dejavnike dela zaposleni zaznavajo kot obremenilne in kako se te obremenitve povezujejo z različnimi vidiki zdravja v povezavi z delom. Tabela 1 prikazuje vprašalnike in lestvice, ki smo jih uporabili v raziskavi in jih prikazujemo v tem prispevku.

Tabela 1 · Raziskovalni pripomočki (vprašalniki in lestvice) uporabljeni v raziskavi

Kaj smo merili?	Uporabljeni vprašalniki
Formalne značilnosti delovnega mesta	Različna vprašanja: število opravljenih delovnih ur v preteklem tednu, konkretne obremenitve in težavnost nalog v vlogah poučevanja in/ali korepetiranja.
Delovne zahteve in viri	Vprašalnik avtorjev Boyar idr. (2007), priredba in validacija Tement idr. (2010; Tement & Korunka, 2013)
Psihosocialne značilnosti dela	The-Third-Version-of-the-Copenhagen-Psychosocial-Questionnaire avtorjev Llorens-Serrano idr. (2020), priredba in validacija v pričujoči raziskavi.
Splošno zadovoljstvo Sprememba zadovoljstva	»Prosimo vas, da ocenite, v kolikšni meri ste na splošno zadovoljni s svojim delo. Na spodnji lestvici izberite oceno, ki v najboljši meri odraža vaša občutja do vašega dela.« »Ocenite, v kolikšni meri se je vaše zadovoljstvo z delom spremenilo v primerjavi z zadovoljstvom, ko ste nastopili svojo zaposlitev kot v glasbenem izobraževanju.«
Zadovoljstvo z ravnovesjem med delom in družinskim življenjem	Vprašalnik avtorja Valcour (2007) je za slovenski prostor prevedla, priredila in validirala S. Tement.
Nastopna anksioznost	Kratka verzija lestvice Kenny Music Performance Anxiety Inventory (K-MPAI) (Kenny idr., 2007; Kenny, 2009; 2011).
Izgorelost	Burnout Assessment Tool (Schaufeli idr., 2020), priredba in validacija S. Tement in Polajžer (2019) – slovenska oblika vprašalnika za oceno izgorelosti.
Predlog sprememb	Na podlagi poročil iz prakse smo v baterijo pripomočkov vključili tudi predloge morebitnih sprememb organiziranja dela vloge korepetiranja: organizacijske spremembe v smeri povečanja avtonomije in odnosa do vloge korepetiranja.

Pred izvedbo raziskave smo za raziskavo pridobili dovoljenje Komisije za etiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delovna skupina je izvedla presečno kvantitativno študijo na populaciji učiteljev in učiteljic klavirja ter korepetitorjev in korepetitoric na vseh treh ravneh glasbenega izobraževanja. Pri sestavi spletne ankete smo izhajali iz pripomočkov (vprašalnikov oz. lestvic), ki so bili predhodno preverjeni v tujih in domačih raziskavah. Pred obdelavo podatkov smo izvedli psihometrično validacijo (zanesljivost in konstruktna veljavnost) uporabljenih pripomočkov. Udeležence smo vabili k izpolnjevanju ankete preko javne mreže – Zveze slovenskih glasbenih šol ter preko DKPS – EPTA. Vabilo so prejeli vodje šol.

Zaradi specifike izvajanja vloge korepetiranja in s ciljem možnosti primerjanja zaposlenih s podobnimi delovnimi nalogami in psihofizičnimi zahtevami (npr. mišično-skeletna obremenitev), smo raziskavo zastavili za 3 skupine udeležencev:  zaposleni pianisti, katerih delovna obveznost vključuje izključno poučevanja klavirja;  zaposleni pianisti, katerih delovna obveznost vključuje izključno korepetiranje; zaposleni pianisti, katerih delovna obveznost vključuje poučevanje klavirja in korepetiranje. Tabela 1 predstavlja število udeležencev raziskave, ki so kliknili na spletno anketo in število udeležencev, ki so zaključili izpolnjevati anketo. Kot je iz Tabele 2 razvidno so le trije udeleženci, ki izključno poučujejo klavir izpolnili anketo do konca, zato smo to skupino zaposlenih izločili iz nadaljnjih analiz. V končni vzorec smo vključili 94 udeležencev, ki bodisi izključno korepetirajo bodisi poučujejo klavir in korepetirajo. Končni vzorec raziskave je sestavljajo 75 % žensk, njihova povprečna starost je znašala 41,5 let s standardno deviacijo 10 let (min. = 25 let, maks. = 61 let) in s povprečno delovno dobo 17,2 leti s standardno deviacijo 10,7 let (min. = 1, maks. = 38 let). Večina udeležencev je bila v času izpolnjevanja ankete zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom (87,5 %). Ob tem je imelo 75,8 % udeležencev dodatno tedensko pedagoško obremenitev. Večina udeležencev, ki je zaključila anketo je bila zaposlena na ravni osnovnošolskega izobraževanja (62,4 %), sledili so udeleženci s kombinirano zaposlitvijo na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (20,4 %) ter zaposleni na ravni visokošolskega izobraževanja (9,5 %). Najnižje so bili v vzorcu zastopani udeleženci z ravni srednješolskega izobraževanja (3,2 %).   

Tabela 2 · Število udeležencev raziskave

Vrsta dela	Število udeležencev, ki je pričelo z izpolnjevanjem	Število udeležencev, ki so v celoti izpolnili anketo
Izključno poučevanje klavirja	36	3
Izključno korepetiranje	48	10
Poučevanje klavirja in korepetiranje	317	84

V Tabeli 3 prikazujemo povprečne samoocenjene delovne ure za različne ključne sklope delovnih nalog v treh različnih časovnih segmentih šolskega oz. študijskega leta: v obdobju zmerne obremenitve, v obdobju povečane obremenitve (npr. ob zaključku leta, ob tekmovanjih) in v obdobju brez pedagoških obveznosti. Kot je razvidno iz Tabele 2, so v času povečanih obremenitev udeleženci obremenjeni povprečno tedensko več, kot predstavlja redna delovna obveza, največ iz naslova poučevanja inštrumenta in korepetiranja ter vadbe inštrumenta.

Tabela 3 · Samoocenjeno povprečno tedensko število delovnih ur v treh različnih časovnih segmentih šolskega leta

Sklopi delovnih nalog	Obdobje zmerne obremenitve	Obdobje povečane obremenitve	Obdobje brez pedagoškega procesa
Poučevanje inštrumenta	M = 20,2 SD = 8,7	M = 25,9 SD =25	M = 7.5 SD = 5
Korepetiranje	M = 7,5 SD = 5	M = 16,9 SD = 10	M = 8,8 SD = 5
Vadba inštrumenta – skladb	M = 6,2 SD = 5	M = 11,3 SD = 10	M = 9,1 SD = 5
Administrativne in upravljalske naloge	M = 2,7 SD = 2	M = 4 SD = 3	M = 6,3 SD = 6,5
Drugo (npr. koncertiranje)	M = 6,3 SD = 6,5	M = 9,3 SD = 6,5	M = 13,5 SD = 14,5

Legenda: M … aritmetična sredina; SD … standardna deviacija ocen okoli aritmetične sredine

Udeležence raziskave smo v naslednjem koraku povprašali, kakšen je njihov povprečni obseg dela v preteklem šolskem oz. študijskem letu. V Tabeli 4 so prikazani rezultati, ki kažejo, da v povprečju udeleženci spremljajo 33 učencev, veliko pa je tudi število skladb, ki jih naštudirajo in odigrajo (v povprečju 95)  ter šolskih produkcij, na katerih morajo korepetirati (v povprečju 31). Za omenjene postavke je standardna deviacija ocen, ki so jih podali udeleženci, zelo visoka, kar pomeni, da se število učencev, skladb in šolskih produkcij zelo razlikuje med udeleženci – nekateri so bolj, drugi manj obremenjeni.  

Tabela 4 · Samoocenjena obremenitev po posameznih delovnih nalogah v preteklem šolskem oz. študijskem letu

Število …	M	SD
Učencev v razredu klavirja	12.34	5.04
Učencev dopolnilnega predmeta	2.32	4.21
Učencev, ki jih spremljate	33.76	21.38
Skupin, ki jih spremljate	1.47	2.56
Cikličnih del, ki jih naštudirate in odigrate	14.22	17.71
Skladb ki jih naštudirate in odigrate	95.61	75.74
Šolskih produkcij	31.46	17.50
Koncertov, recitalov	4.58	5.23
Izpitov	17.19	15.03
Sprejemnih preizkusov	2.79	4.74
Tekmovalnih programov	6.73	7.35
Tekmovalcev	5.86	5.73
Udeležb na tekmovanjih	6.27	6.41
Udeležb na tekmovanjih z različnim programom	5.52	5.77

Legenda: M … aritmetična sredina; SD … standardna deviacija ocen okoli aritmetične sredine

V Tabeli 5 in Tabeli 6 so predstavljene samoocenjene značilnosti dela udeležencev. V Tabeli 5 so prikazane povprečne ocene in standardne deviacije ocen okoli teh za značilnosti dela, ki se nanašajo specifično na delovne obveznosti korepetiranja. V Tabeli 6 pa so predstavljene povprečne ocene in standardne deviacije ocen na ključnih delovnih zahtevah in delovnih virih, ki so univerzalne in torej značilne za vse poklice. Tako za značilnosti dela, predstavljene v Tabeli 5, kot tudi za značilnosti dela, predstavljene v Tabeli 6, velja, da so jih udeleženci ocenjevali na 5-stopenjski ocenjevalni lestvici, pri čemer je ocena 1 pomenila neznačilnost oz. neprisotnost določenega vidika dela, ocena 5 pa zelo visoko prisotnost oz. značilnost dela. Iz Tabele 5 je razvidno, da udeleženci najnižje ocenjujejo možnost, da ob povečanem obsegu dela, kot npr. v času tekmovanj, višek oddelanih ur koristijo v obliki prostih delovnih dni. Najvišje pa ocenjujejo značilnost dela, ki se nanaša na obvezno nadomeščanje učne obveze, če je pouk odpadel zaradi udeležbe korepetitorja oz. korepetitorke na tekmovanjih, nastopih ipd.  

Tabela 5 · Ocenjene značilnosti dela, specifične za delo korepetiranja

Značilnosti dela	M	SD
Težavnost programa tekoče leto	3.36	0.74
Sprememba težavnosti programa	3.74	0.95
Možnost vadbe v službi	3.97	1.09
Pravočasna notna literatura	3.61	1.04
Urejen, kakovosten notopis	3.79	1.02
Možnost koriščenja prostih dni	1.83	1.30
Obvezna nadomeščanja učne obveze	4.11	1.11

Legenda: M … aritmetična sredina; SD … standardna deviacija ocen okoli aritmetične sredine

Udeležence raziskavesmo zaprosili, da ocenijo univerzalne značilnosti dela posebej za delovno obvezo poučevanja in posebej za delovno obvezo korepetiranja. Povprečne ocene ocenjenih značilnosti dela smo primerjali med seboj in ugotavljali, ali so razlike v zaznanih značilnostih dela statistično pomembne (stolpec Razlika (Student t test) ter kakšna je njihova statistična moč (Cohen d, zadnji stolpec v Tabeli 5)

Tabela 6 · Ocenjene značilnosti dela, ki so univerzalne za različne poklice, primerjava med delovno obvezo poučevanja in delovno obvezo korepetiranja

Značilnosti dela	POUČEVANJE (aritmetična sredina ocen)	KOREPETIRANJE (aritmetična sredina ocen)	RAZLIKA (Student t test)	MOČ UČINKA (Cohen d)
Obseg dela	2,53	2,96	-3,68**	-0,43
Tempo dela	3,14	3,47	-3,09**	-0,36
Miselne zahteve	3,78	3,64	1,20	0,14
Čustvene zahteve	3,52	3,93	-3,86**	-0,47
Zahteve po skrivanju čustev	3,31	3,78	-5,01**	-0,61
Raznolikost dela	2,49	3,14	-5**	-0,58
Avtonomija dela	3,38	2,62	6,95**	0,83
Jasnost delovnih vlog	4,31	3,98	3,59	0,44
Konfliktnost delovnih vlog	2,39	2,88	-4,58	-0,60
Priznanje za delo	3,82	3,66	2,46*	0,31
Organizacijska pravičnost	3,41	3,13	5,06	0,64

Legenda_ *… p ≤ 0,05, ** … p ≤ 0,001

Iz Tabele 6 je razvidno, da udeleženci ocenjujejo značilnosti dela v delovni obvezi korepetiranja statistično pomembno slabše kot v delovni obvezi poučevanja. Najmočnejša razlika (Cohen d) je v zahtevi po skrivanju čustev, v raznolikosti in avtonomiji dela, v zaznavanju konfliktnosti delovnih vlog in v organizacijski pravičnosti. V delovni vlogi korepetiranja zaznavajo pomembno višjo stopnjo zahteve po skrivanju čustev, pomembno višjo stopnjo raznolikosti dela in nižjo stopnjo svobode oz. avtonomije pri delu, višjo stopnjo konfliktnosti delovnih vlog in nižjo stopnjo pravičnosti delodajalca.

Udeleženci so izpolnjevali tudi vprašalnike, ki merijo zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo s stopnjo zaznane usklajenosti zasebnega in poklicnega življenja, vprašalnika nastopne anksioznosti in izgorelosti. Tabela 7 predstavlja, kako se zaznane značilnosti dela v vlogi korepetiranja povezujejo s počutjem udeležencev. V Tabeli 7 prikazujemo le tiste zahteve dela, ki so statistično pomembno povezane z vsaj enim od proučevanih konstruktov počutja. Korelacijski koeficienti v celicah tabele odražajo moč in smer povezanosti. Tisti označeni z eno zvezdico (*) so koeficienti, ki so statistično pomembno povezani na ravni verjetnosti p ≤ 0,05, koeficienti z dvema zvezdicama pa so statistično pomembni na ravni p ≤ 0,001.

Tabela 7 · Povezanost (korelacijski koeficienti) samoocenjenih zahtev dela s konstrukti počutja v povezavi z delom (zadovoljstvo z delom, usklajenost poklicnega in zasebnega življenja, nastopna anksioznost, izgorelost)

Značilnosti dela	Zadovoljstvo z delom	Usklajenost poklic-zasebno	Nastopna anksioznost	Izgorelost
Miselne zahteve	-0.17	-0.11	0.27*	0.25*
Avtonomija dela	0.36**	0.55***	-0.16	-0.51***
Čustvene zahteve	-0.32**	-0.38***	0.51***	0.43***
Jasnost delovnih vlog	0.41***	0.44***	-0.24*	-0.52***
Konfliktnost delovnih vlog	-0.46***	-0.53***	0.53***	0.51***
Organizacijska pravičnost	0.42***	0.32**	-0.33**	-0.41***
Obseg dela	-0.26	-0.39***	0.52***	0.46***
Tempo dela	-0.28	-0.49***	0.21	0.42***
Raznolikost dela	-0.19	-0.30**	0.21	0.36**

Legenda_ *… p ≤ 0,05, ** … p ≤ 0,001

Iz Tabele 7 je razvidno, da zaznavanje visokih miselnih zahtev, nizke stopnje avtonomije, visokih čustvenih zahtev, nizke jasnosti in visoke konflitnosti delovnih nalog, nizke organizacijske pravičnosti, velikega obsega dela korelira oz. se povezuje z nastopno anksioznostjo in izgorelostjo. To so tudi značilnosti dela, ki jih udeleženci v delovnih vlogah korepetiranja prepoznajo kot bolj tipične, kakor v delovnih vlogah poučevanja klavirja. Predstavljajo delovne zahteve, ki lahko negativno vplivajo na njihovo počutje v povezavi z delom.

Udeležence raziskave smo tudi zaprosili, da ocenijo stopnjo strinjanja z vnaprej podanimi predlogi sprememb za izboljšanje stanja delovne vloge korepetiranja. Tabela 8 prikazuje aritmetične sredine in standardne deviacije ocen posameznih vnaprej podanih predlogov. Udeleženci so ocenjevali posamezen predlog na 5-stopenjski lestvici strinjanja, pri čemer je ocena 1 pomenila »sploh se ne strinjam«, ocena 5 pa »močno se strinjam«.

Tabela 8 · Samoocene predlogov za izboljšanje stanja izvajanja delovne vloge korepetiranja na različnih ravneh glasbenega izobraževanja

Predlogi	M	SD
Povečanje avtonomije korepetitorja pri delu.	4.07	0.970
Povečanje minutaže korepeticij.	4.11	1.370
Zmanjšanje delovne obveze v primerjavi z učitelji inštrumenta oz. v primerjavi z deležem obremenitve na nalogah poučevanja inštrumenta.	4.65	0.748
Določitev starostne meje, nad katero bi imel korepetitor možnost in pravico zamenjati korepetiranje s poučevanjem, če bi bila to njegova želja.	4.41	1.059
Določitev maksimalne kvote nastopov in tekmovanj, ki bi jih naj korepetitor odigral v določenem obdobju oz. šolskem letu.	4.60	0.640
Uvedba študija korepetiranja (študijska smer).	4.42	0.993
Zagotovitev izobraževanja za korepetitorje.	4.35	1.013
Uvedba aktiva korepetitorjev.	4.59	0.757
Pravočasno notno gradivo.	4.78	0.625
Skupno planiranje vadbe.	4.70	0.613
Spoštovanje drugih delovnih obveznosti.	4.81	0.459
Prilagajanje izvedbe korepeticij.	4.80	0.496
Spoštovanje strokovnega mnenja korepetitorja.	4.70	0.545

Legenda: M … aritmetična sredina; SD … standardna deviacija ocen okoli aritmetične sredine

Udeleženci so z najvišjo stopnjo strinjanja ocenili naslednje predloge: spoštovanje drugih delovnih obveznosti korepetitorja v kolektivu, prilagajanje izvedbe korepeticij glede na delovne obremenitve korepetitorja, zagotavljanje pravočasnega notnega gradiva, skupno (z mentorjem/nosilcem glavnega inštrumenta) planiranje vadbe za nastope in tekmovanja, spoštovanje strokovnega mnenja korepetitorja.

V samem zaključku povzetka rezultatov raziskave, ki je potekala v letu 2023, moramo najprej poudariti, da se je na anketo sicer odzvalo veliko zaposlenih v vlogi korepetiranja, a je anketo zaključilo le malo udeležencev, ki večinsko predstavljajo zaposlene na osnovnošolski ravni glasbenega izobraževanja. Vzorec je tako premajhen za posploševanje na celotno populacijo (nezadostna zastopanost na ravni srednješolskega in visokošolskega izobraževanja). Zaradi premajhnega vzorca ni bilo mogoče primerjati značilnosti dela med pianisti, ki le poučujejo klavir in tistimi, ki le korepetirajo in tistimi, ki v sklopu dela poučujejo in korepetirajo.

Podrobnejši rezultati raziskave se hranijo pri piski tega prispevka (katarina.babnik@ff.uni-lj.si). Raziskovalna skupina je pripravljena podrobneje predstaviti rezultate raziskave zainteresirani javnosti.

Kljub nizki odzivnosti na anketo pa rezultati ponujajo izhodišča za razumevanje delovnih značilnosti, delovnih zahtev in počutja korepetitorjev in korepetitoric. Udeleženci raziskave, ki pri svojem delu korepetirajo in hkrati poučujejo, se v vlogi korepetiranja počutijo manj avtonomne, zaznavajo, da morajo pri delu bolj skrivati čustva, zaznavajo večjo konfliktnost vlog in nižjo organizacijsko pravičnost. Zaznavajo tudi višjo stopnjo raznolikosti dela, ki v zmernih stopnjah predstavlja pozitiven dejavnik motivacije. Rezultati pa nakazujejo, da je stopnja raznolikosti dela v vlogi korepetiranja lahko previsoka (demotivirajoča).  Te značilnosti dela se (poleg drugih) pomembno povezujejo z zadovoljstvom z delom, usklajenostjo poklicnega in zasebnega življenja, nastopno anksioznostjo in izgorelostjo. Udeleženci se strinjajo z različnimi predlogi za izboljšanje, predvsem s tistimi odnosne narave: izboljšanje odnosa do zaposlenih, ki izvajajo vlogo korepetiranja (pravočasna notno gradivo, skupno planiranje vadbe, spoštovanje drugih delovnih obveznosti, prilagajanje izvedbe korepeticij, spoštovanje strokovnega mnenja korepetitorja), so usklajeni z ugotovitvami raziskave in bi lahko prispevali k izboljšanju počutja zaposlenih v tej vlogi. Vodstvo zavodov mora zagotavljati enakomerno obremenjenost med zaposlenimi, ki izvajajo vlogo korepetiranja. Njihovo vlogo v dosežkih posameznikov, skupin in zavoda pa tudi redno izpostavljati ter spodbujati spoštljiv in partnerski odnos med zaposlenimi, ki izvajajo vlogo korepetiranja in mentorji oz. nosilci glavnih predmetov.

Prva raziskava je dala vpogled v značilnosti dela in njihovo povezanostjo z odnosom do dela in s počutjem zaposlenih, kar nudi dobro osnovo za nadaljnjo, morda obdobno spremljanje stanja tudi med drugimi zaposlenimi v glasbenem izobraževanju.

Reference

Bakker, A.B., & Demerouti, E. (2014). Job Demands–Resources theory. V: Cooper C, Chen P (Eds.), Wellbeing: A complete reference guide pp. 37-64). Chichester, UK: Wiley-Blackwell. http://dx.doi.org/10.1002/9781118539415.wbwell019

Bakker A.B., & Demerouti E. (2017). Job demands–resources theory: Taking stock and looking forward. J. Occup. Health Psychol, 22(3):273-285. doi:10.1037/ocp0000056

Boyar, S. L., Carr, J. C., Mosley, D. C., Jr., & Carson, C. M. (2007). The development and validation of scores on perceived work and family demand scales. Educational and Psychological Measurement, 67, 100-115.

Grimby, G., Börjesson, M., Jonsdottir, I. H., Schnohr, P., Thelle, D. S., & Saltin, B. (2015). The “Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale” and its application to health research. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 25 Suppl 4, 119–125. https://doi.org/10.1111/sms.12611

Jordan Salingun, M. J. (2014) Being a good piano accompanist: issues and challenges/ Miyeko Jerikho Jordan Salingun. Degree thesis, Universiti Teknologi MARA. Dostopno na: https://ir.uitm.edu.my/id/eprint/27630/

Kenny, D. T. (2009). The factor structure of the Revised Kenny Music Performance Anxiety Inventory. In A. Williamon (Ed.), Proceedings of the International Symposium on Performance Science (pp. 37–41). Utrecht, The Netherlands: Association Europenne des Conservatoires.

Kenny, D.T. (2011). The Psychology of Music Performance Anxiety. Oxford: Oxford University Press. Kenny, D. T., Davis, P. J., & Oates, J. (2004). Music performance anxiety and occupational stress amongst opera chorus artists and their relationship with state and trait anxiety and perfectionism. Journal of Anxiety Disorders, MHGCJ – 2020 Special Issue – MHGC Proceeding 2020 Mental Health: Global Challenges Journal https://mhgcj.org ISSN 2612-2138 18(6), 757-777. DOI: 10.1177/0305735612463950

Kenny, D. T., Davis, P. J., & Oates, J. (2004). Music performance anxiety and occupational stress amongst opera chorus artists and their relationship with state and trait anxiety and perfectionism. Journal of Anxiety Disorders, MHGCJ – 2020 Special Issue – MHGC Proceeding 2020 Mental Health: Global Challenges Journal https://mhgcj.org 18(6), 757-777. DOI: 10.1177/0305735612463950

King, E., & Roussou, E. (2017). The empathic nature of the piano accompanist. In Music and empathy. Routledge. https://hull-repository.worktribe.com/preview/451388/2017-05-08%20King.pdf

Llorens-Serrano, C., J. Pérez-Franco, J. Oudyk, H. Berthelsen, E. Dupret, M. Nübling, H. Burr in Moncada, S. (2020). COPSOQ III. Guidelines and questionnaire”. Dostopno na: https://www.copsoq-network.org/guidelines and questionnaire/

Polajžer, T. (2019). Merjenje izgorelosti: validacija slovenske oblike vprašalnika za oceno izgorelosti (Magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Dostopno na: https://core.ac.uk/download/pdf/200222704.pdf

Rotar Pance, B. (2019). Vpogled v vertikalo glasbenega izobraževanja. V: S., Leon idr. (ur.), Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (str. 19-40). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Roussou, E. N. (2000). Exploring the piano accompanist in western duo music ensembles : towards a conceptual framework of professional piano accompaniment practice. University of Hull. Dostopno na: https://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.762079

Schaufeli, W. B., Desart, S., & De Witte, H. (2020). Burnout Assessment Tool (BAT)—development, validity, and reliability. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(24), 9495.

Schaufeli W.B., & Taris, T.W. (2014). A critical review of the job demands-resources model: Implications for improving work and health. In: Bauer GF, Hämmig O, (Eds.). Bridging Occupational, Organizational and Public Health: A Transdisciplinary Approach (pp. 43-68). Springer Science + Business Media; 2014:43-68.

Slovenska poslovna točka, 2021) https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/korepetitor-v-vzgoji-in-izobrazevanju/

Tement, S., & Korunka, C. (2013). Does trait affectivity predict work-to-family conflict and enrichment beyond job characteristics? Journal of Psychology: Interdisciplinary and Applied, 147, 197-216.

Tement, S., Korunka, C., & Pfifer, A. (2010). Toward the assessment of the work–family interface: Validation of the Slovenian versions of work–family conflict and work–family enrichment scales. Psihološka obzorja, 17, 53-74.

Valcour, M. (2007). Work-based resources as moderators of the relationship between work hours and satisfaction with work-family balance. Journal of Applied Psychology, 92(6), 1512–1523.