Strokovni prispevki
Kultura kot orodje oblikovanja nacionalne identitete: primer Evrovizije
Kulturni dogodki, kot je Evrovizija, niso politično nevtralni – so tudi prostori simbolnega tekmovanja med narodi. Članek pojasnjuje, kako kultura soustvarja nacionalno identiteto in zakaj si države prizadevajo za ohranjanje pozitivne javne podobe. Posebno pozornost namenja pojavu songwashinga – strategiji, pri kateri države s kulturo prikrivajo kršitve človekovih pravic. Na primeru bojkota Evrovizije 2026, ki se mu je pridružila tudi Slovenija, prispevek razišče kulturni bojkot kot obliko kolektivnega političnega delovanja ter oceni njegovo učinkovitost.
Psihologija (pred)volilnega odločanja
Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.
Vedno napačne starosti: vpliv ageizma na posameznike in družbo
Ageizem je diskriminacija na podlagi starosti in zato širši pojem kot starizem. Posamezniki so namreč zaradi svoje starosti lahko diskriminirani kadarkoli v življenju, najpogosteje pa so tej obliki diskriminacije izpostavljeni starejši ter otroci in mladi. Ageizem negativno vpliva na posameznikovo blagostanje ter na njegovo fizično in duševno zdravje. K zmanjševanju ageizma pripomore ozaveščanje javnosti o različnih življenjskih obdobjih, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, ozaveščanje starejših in mladih o njihovih pravicah ter sprejemanje zakonov, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi starosti.
Razumeti ICE
Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.
Umetnost kot inkubator zelenih spodbud
Dregljaji so ena od bolj uveljavljenih intervencij spreminjanja vedenja. Ker pa je osnova intervencije oblikovalski poseg v okolje, je eno od ključnih vprašanj, ki se pri takih posegih poraja, kako umetnost oz. bolj specifično – oblikovanje, vpliva na posameznikovo zaznavanje, razmišljanje in čustvovanje v zvezi z okoljem. Kako torej lahko uporabimo umetnost pri ustvarjanju zelenih spodbud? Kako pomembni so senzorični elementi? Pa čustva?