Vsi prispevki

Psihologija (pred)volilnega odločanja

Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.

Primer Epstein in (socialna) psihologija

Objava več kot treh milijonov strani dokumentov o Jeffreyu Epsteinu je razkrila mrežo povezav med obsojenim spolnim prestopnikom ter številnimi vplivnimi politiki, poslovneži in drugimi javnimi osebnostmi. Kaj dokumenti razkrivajo o motivih, političnem ozadju, mednarodnih vplivih in delovanju elitnih omrežij…

Vedno napačne starosti: vpliv ageizma na posameznike in družbo

Ageizem je diskriminacija na podlagi starosti in zato širši pojem kot starizem. Posamezniki so namreč zaradi svoje starosti lahko diskriminirani kadarkoli v življenju, najpogosteje pa so tej obliki diskriminacije izpostavljeni starejši ter otroci in mladi. Ageizem negativno vpliva na posameznikovo blagostanje ter na njegovo fizično in duševno zdravje. K zmanjševanju ageizma pripomore ozaveščanje javnosti o različnih življenjskih obdobjih, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, ozaveščanje starejših in mladih o njihovih pravicah ter sprejemanje zakonov, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi starosti.

Razumeti ICE

Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.

Umetnost kot inkubator zelenih spodbud

Dregljaji so ena od bolj uveljavljenih intervencij spreminjanja vedenja. Ker pa je osnova intervencije oblikovalski poseg v okolje, je eno od ključnih vprašanj, ki se pri takih posegih poraja, kako umetnost oz. bolj specifično – oblikovanje, vpliva na posameznikovo zaznavanje, razmišljanje in čustvovanje v zvezi z okoljem. Kako torej lahko uporabimo umetnost pri ustvarjanju zelenih spodbud? Kako pomembni so senzorični elementi? Pa čustva?

Kako se izogniti psihološkim pastem pri vlaganju?

Vabljeni k poslušanju webinarja, v katerem dr. Žan Lep (UL Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo), dr. Aljoša Valentinčič (UL Ekonomska fakulteta) in Simon Logar (NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.) skozi prizmo psiholoških in finančnih perspektiv razpravljajo o vlaganju. Sogovorniki se…

Učinki epidemije COVID-19 na blagostanje, poučevanje in učenje v slovenskem izobraževanju: povzetek ugotovitev za politiko in prakso

Pandemija COVID-19 je predstavljala največjo motnjo izobraževalnega procesa v zadnjem stoletju. Izzivi, s katerimi so se izobraževalni sistemi, zaposleni in drugi deležniki (učenci, dijaki in študenti) soočali v času njenega trajanja, so sprožili številne razprave o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na izobraževalni proces. V prispevku zato na kratko prikazujemo najpomembnejše rezultate raziskovalnega projekta “Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje” ter iz njih izhajajoča priporočila za sistemsko podporo izobraževalnemu procesu ob morebitnih prihodnjih motnjah izobraževanja.

Združeni proti osamljenosti: priporočila za učinkovito soočanje z osamljenostjo med starostniki v lokalni skupnosti

Osamljenost je eden večjih izzivov starajoče se družbe, saj močno zmanjšuje kakovost življenja starejših. Starostniki so s svojimi bogatimi izkušnjami dragocen del skupnosti, zato je skrb za njihovo dobrobit nujna. K zmanjšanju osamljenosti lahko z ukrepi, kot so izobraževanje zdravstvenih delavcev, spodbujanje druženja, podpora duševnemu zdravju in mobilnosti ter vključevanje živali v družabništvo, pomembno prispevajo lokalne skupnosti in tako krepijo zdravje, povezujejo generacije in bogatijo celotno družbo.

Psihologija poleti in psihologija poletja

Poletje se izteka, kar mlado in staro navdaja z otožnostjo in jih spodbuja, da uresničijo še zadnje poletne načrte. Zakaj pa večina ljudi tako nestrpno pričakuje poletje in zakaj v njem uživajo? Zato ker poletje ni samo sprememba vremena, ampak bolj ali manj idealizirana ideja poletja spreminja tudi naša čustva, mišljenje in vedenje. S psihološkega vidika lahko torej poletje mislimo skozi prizmo nostalgije in pričakovanja, oblikovanja visokih pričakovanj, norm in ritualov, sprememb razpoloženja, vezanih na letne čase in sprememb v ritmu življenja in druženja. Kako pa pa je z uresničevanjem številnih načrtov za zabave in potovanja?

Na temni strani zaslonov najbolj trpijo otroci

Prekomerna uporaba zaslonov lahko pri otrocih povzroči telesne težave, slabša socialne veščine in omejuje stik z resničnim svetom. Dobra novica? Raziskave potrjujejo, da lahko starši z aktivnim vključevanjem, uporabo časovnikov ter spodbujanjem otrok k športnim in družabnim dejavnostim močno zmanjšajo negativne posledice. S pristopi, predstavljeni v tem dokumentu lahko tako učinkovito zmanjšamo prekomerno uporabo zaslonov in s tem omejimo negativne posledice ter spodbudimo uspešen razvoj otrok.