Kaj si Slovenci mislimo o drugih narodih? Kako zaznavamo pripadnike različnih narodov, kako pogosto smo z njimi v stiku in kako blizu bi jih "spustili" v svojem življenju. Preverite, kateri stereotipi o Slovencih, Hrvatih, Srbih, Rusih, Kitajcih in drugih narodih so še vedno močno prisotni, in kaj vpliva na socialno bližino do njih. Vabljeni, da podatke z uporabo interaktivnih prikazov raziščete tudi sami.
Kulturni dogodki, kot je Evrovizija, niso politično nevtralni – so tudi prostori simbolnega tekmovanja med narodi. Članek pojasnjuje, kako kultura soustvarja nacionalno identiteto in zakaj si države prizadevajo za ohranjanje pozitivne javne podobe. Posebno pozornost namenja pojavu songwashinga – strategiji, pri kateri države s kulturo prikrivajo kršitve človekovih pravic. Na primeru bojkota Evrovizije 2026, ki se mu je pridružila tudi Slovenija, prispevek razišče kulturni bojkot kot obliko kolektivnega političnega delovanja ter oceni njegovo učinkovitost.
Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.
Objava več kot treh milijonov strani dokumentov o Jeffreyu Epsteinu je razkrila mrežo povezav med obsojenim spolnim prestopnikom ter številnimi vplivnimi politiki, poslovneži in drugimi javnimi osebnostmi. Kaj dokumenti razkrivajo o motivih, političnem ozadju, mednarodnih vplivih in delovanju elitnih omrežij…
Ageizem je diskriminacija na podlagi starosti in zato širši pojem kot starizem. Posamezniki so namreč zaradi svoje starosti lahko diskriminirani kadarkoli v življenju, najpogosteje pa so tej obliki diskriminacije izpostavljeni starejši ter otroci in mladi. Ageizem negativno vpliva na posameznikovo blagostanje ter na njegovo fizično in duševno zdravje. K zmanjševanju ageizma pripomore ozaveščanje javnosti o različnih življenjskih obdobjih, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, ozaveščanje starejših in mladih o njihovih pravicah ter sprejemanje zakonov, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi starosti.
Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.
Dregljaji so ena od bolj uveljavljenih intervencij spreminjanja vedenja. Ker pa je osnova intervencije oblikovalski poseg v okolje, je eno od ključnih vprašanj, ki se pri takih posegih poraja, kako umetnost oz. bolj specifično – oblikovanje, vpliva na posameznikovo zaznavanje, razmišljanje in čustvovanje v zvezi z okoljem. Kako torej lahko uporabimo umetnost pri ustvarjanju zelenih spodbud? Kako pomembni so senzorični elementi? Pa čustva?
Vabljeni k poslušanju webinarja, v katerem dr. Žan Lep (UL Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo), dr. Aljoša Valentinčič (UL Ekonomska fakulteta) in Simon Logar (NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.) skozi prizmo psiholoških in finančnih perspektiv razpravljajo o vlaganju. Sogovorniki se…
Pandemija COVID-19 je predstavljala največjo motnjo izobraževalnega procesa v zadnjem stoletju. Izzivi, s katerimi so se izobraževalni sistemi, zaposleni in drugi deležniki (učenci, dijaki in študenti) soočali v času njenega trajanja, so sprožili številne razprave o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na izobraževalni proces. V prispevku zato na kratko prikazujemo najpomembnejše rezultate raziskovalnega projekta “Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje” ter iz njih izhajajoča priporočila za sistemsko podporo izobraževalnemu procesu ob morebitnih prihodnjih motnjah izobraževanja.
Osamljenost je eden večjih izzivov starajoče se družbe, saj močno zmanjšuje kakovost življenja starejših. Starostniki so s svojimi bogatimi izkušnjami dragocen del skupnosti, zato je skrb za njihovo dobrobit nujna. K zmanjšanju osamljenosti lahko z ukrepi, kot so izobraževanje zdravstvenih delavcev, spodbujanje druženja, podpora duševnemu zdravju in mobilnosti ter vključevanje živali v družabništvo, pomembno prispevajo lokalne skupnosti in tako krepijo zdravje, povezujejo generacije in bogatijo celotno družbo.