Skrivnosti kultov: kaj so in kako jih prepoznamo?
Kulti pri ljudeh vzbujajo zanimanje, kar se odraža tudi v velikem številu filmov, nadaljevank in knjig, ki jih omenjajo. Razlogi, zakaj se ljudje v kulte vključujejo, pa so nam velikokrat težko razumljivi. V tem članku raziskujemo ključne značilnosti kultov in zakaj so tako privlačni za posameznike. Poznavanje značilnosti kultov nam lahko pomaga, da hitreje prepoznamo tehnike manipulacije in se lažje izognemo vstopu v kult.
Vsak od nas je že kdaj slišal za kulte. Te se omenja v televizijskih nanizankah, o njih so posneti filmi, v zadnjem času pa lahko na družabnih omrežjih zasledimo tudi vse več pričevanj ljudi, ki so v preteklosti bili člani kultov. Toda, kaj pravzaprav sploh je kult in kako ga ločiti od drugih podobnih skupin?
Kot skupne značilnosti kultov se največkrat navajajo karizmatični vodje, izoliranost od preostale družbe, poudarek na duhovnih izkušnjah in stroga pravila, ki jim morajo člani slediti.
Z besedo »kult« v psihologiji poimenujemo skupine (predvsem verske, čeprav to ni nujno), ki so v konfliktu z večinskimi kulturnimi ali verskimi usmeritvami družbe, v kateri obstajajo. Čeprav ima beseda kult danes negativen prizvok, to vselej ni bilo tako. Predvsem v antiki so bili nekateri kulti prepoznani kot pomemben del družbe, članstvo v njih pa je bilo večkrat rezervirano za elito. Moderna pojmovanja kultov se med seboj zelo razlikujejo. Kljub temu, da za zdaj ne obstaja enotna opredelitev kulta, se kot skupne značilnosti kultov največkrat navajajo karizmatični vodje, izoliranost od preostale družbe, poudarek na duhovnih izkušnjah in stroga pravila, ki jim morajo člani slediti. Ker je pojmovanje neke skupine kot kulta pogosto podvrženo subjektivnim dejavnikom, se nekateri strokovnjaki namesto tega raje odločajo za uporabo termina »nova (ali alternativna) religijska gibanja« (angl. NRM – new religious movements). S tem se namreč izognejo stigmatiziranju skupin, ki se vključujejo v vedenja ali imajo prepričanja, ki so z vidika večinske družbe nenavadna, a neškodljiva (Kulik, 2023).
V povezavi s kulti se pogosto pojavlja besedna zveza »pranje možganov« (angl. brainwashing), kar naj bi pomenilo vpliv kulta na posameznika, ki povzroči, da so njegove sposobnosti presoje in kritičnega mišljenja okrnjene, njegova osebna avtonomija pa zmanjšana. Takšno poimenovanje vpliva kultov na posameznika pa je preveč poenostavljeno in ne omogoča razvoja ustreznih načinov preprečevanja razvoja uničevalnih kultov, vključevanja novih članov v kulte in načinov pomoči bivšim članom kulta (Walsh, 2001). Novejše raziskave se tako osredotočajo na iskanje razlogov za vstop v kult in vztrajanje v njem ter preučevanje osebnih okoliščin, ki k temu prispevajo. Te raziskave so pokazale, da na vključitev in ostajanje v kultu vplivajo tako situacijski dejavniki kot tudi osebne okoliščine posameznika (Rousselet idr., 2017).
Na vključitev in ostajanje v kultu vplivajo tako situacijski dejavniki kot tudi osebne okoliščine posameznika.
Situacijski dejavniki se nanašajo na značilnosti okolja, v katerem se posameznik nahaja in značilnosti kulta. Če so člani kulta bolj prisotni v socialnem krogu posameznika, je bolj verjetno, da se bo ta vključil vanj, še posebej če gre za družinske člane. Še več, kulti pogosto posameznike novačijo namensko, potencialne člane pa pogosto sprejmejo izrazito pozitivno (z darili, pohvalami, posebnimi dejavnostmi …) (Rousselet idr., 2017).
Na vključitev v kult pa vplivajo tudi osebne okoliščine osebe, ki vplivajo na pridružitev in ostajanje v kultu. Bolj ogroženi so posamezniki, ki imajo čustvene in socialne težave ter manjšo socialno oporo. Pogosto gre pri članih kultov tudi za posameznike, ki so bili pred kratkim ločeni od bližnjih – najpogosteje zaradi selitve. Pri mladih je tvegano obdobje ravno začetek študija, saj v tem času vsaj začasno bivajo ločeno od družine, kar lahko sproži hudo stisko. K vključitvi v kult in vztrajanju v njem so bolj nagnjeni tudi posamezniki, ki so jih vzgajali na izrazito avtoritaren način (s togimi pravili in strogim nadzorom) ali pa so bili v preteklosti žrtve nasilja ali zlorabe (Rousselet idr., 2017).
Obstajajo pa tudi varovalni dejavniki, ki osebi omogočijo, da se lažje izogne vključitvi v kult oziroma ji pomagajo, da ga prej zapusti. Tukaj gre v prvi vrsti za osebe, ki imajo dobro socialno oporo in sodelujejo v več dejavnostih, ki niso povezane s kultom (npr. delo, študij, prostočasne dejavnosti …). Pomembni so dobri družinski odnosi, predvsem pri mladostnikih in mladih odraslih – manj verjetno je, da se bodo mladi pridružili kultu ali v njem vztrajali, če imajo dobre odnose s starši, ki kulta ne podpirajo. Koristen je tudi kritičen odnos do vodje in doktrine kulta. Tudi pri tem pa pomembno vlogo igra vzgoja: posamezniki, ki jim je bilo v otroštvu dovoljeno, da so podvomili v avtoriteto in samostojno sprejemali odločitve, bodo manj nagnjeni k popolnemu sledenju vodji (Rousselet idr., 2017).
Vodja in člani kulta uporabljajo različne načine manipulacije za privabljanje novih članov in preprečevanje izstopa članov iz kulta.
Osebe kult zapustijo iz različnih razlogov. Lahko jih v to prisili vodja kulta ali njegovi člani (izobčenje kot kazen), lahko jih iz situacije umaknejo tretje osebe (intervencije, policijsko pridržanje med preiskavami, ugrabitve s strani bližnjih …) ali pa kult zapustijo prostovoljno, na lastno pobudo. Največ oseb, ki kult zapusti, to stori prostovoljno, predvsem zaradi različnih konfliktov, dvoma v vodjo ali izgube položaja znotraj kulta (Rousselet idr., 2017).
Odločitev za zapustitev kulta pa otežujejo različni načini manipulacije, ki jih uporablja vodja kulta, pa tudi člani (Walsh, 2001). Cilji takšne manipulacije so:
- omejitev dostopa do informacij, kar članom oteži sprejemanje informiranih odločitev;
- promoviranje vodje kot vsemogočnega posameznika, ki ima dostop do posebnega znanja ali izjemnih sposobnosti, z namenom spodbujanja popolnega zaupanja;
- spodbujanje prepričanj, vedenj in navad, ki so značilne za kult, kar omogoči boljšo integracijo članov v kult in oslabi njihove vezi z nečlani;
- ločevanje članov kulta od preostalih članov družbe ter spodbujanje negativnega odnosa do nečlanov;
- zviševanje posledic za člana, če bi se odločil za izstop iz skupine, npr. preko zbiranja podatkov o članu, ki bi lahko uničili njegov ugled.
Raziskovanje kultov je pomembno, saj nam omogoča lažje razlikovanje med skupinami, ki so za družbo dejansko škodljive in tistimi, ki so le nenavadne. Hkrati takšne raziskave pomagajo ljudem, da lažje prepoznajo kulte in skupine, ki uporabljajo podobne manipulacijske taktike ter tako lahko zmanjšuje tveganje in število posameznikov, ki vstopajo v destruktivne kulte, ki imajo lahko zanje številne negativne psihološke posledice.
Kulik, R. (9. 2. 2023). Cult. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/topic/cult
Rousselet, M., Duretete, O., Hardouin, J. B., in Grall-Bronnec, M. (2017). Cult membership: What factors contribute to joining or leaving? Psychiatry Research, 257, 27–33. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2017.07.018
Walsh, Y. (2001). Deconstructing “brainwashing” within cults as an aid to counselling psychologists. Counselling Psychology Quarterly, 14(2), 119–128. https://doi.org/10.1080/09515070126331