Psihološki mehanizmi vojne v Gazi in njenih odmevov v naši družbi

Stanje stvari

Desetletja trajajoči izraelsko-palestinski konflikt je enega od izrazitih vrhuncev dosegel z napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 ter vojaškim (in političnim) odgovorom Izraela in mednarodne javnosti. Čeprav konflikt ostaja razmeroma lokaliziran, pa je (bil) izrazito prisoten v javni sferi širom sveta. Ob geopolitičnih pretresih tovrstnega obsega in pomena tako tudi prebivalci drugih delov sveta o razmerah oblikujejo lastna politična stališča in se do razmer moralno opredeljujejo. Tako oblikovana prepričanja pa lahko vplivajo tudi na njihovo pripravljenost za najrazličnejše vrste političnega udejstvovanja v lastnem okolju (npr. podpora političnim strankam, protesitranje, bojkotiranje, doniranje) ^{(Skitka in Morgan, 2014)}.

Bolj enostransko pripisovanje razlogov za začetek vojne v Gazi spodbudi posameznike, da se aktivirajo in državljansko udejstvujejo.

Kljub dolgi zgodovini konfliktov na območju Bližnjega vzhoda pa ostaja neodgovorjeno vprašanje o razumevanju psiholoških mehanizmov, povezanih z izraelsko-palestinskim konfliktom, in državljanskim udejstvovanjem, ki ga to spodbuja. Prav vojna v Gazi pa je še posebej primerna za preučevanje mišljenja in odločanja ljudi v informacijsko zahtevnih okoliščinah. Gre namreč za konflikt, ki ga opredelujejo družbeno-zgodovinska in moralna kompleksnost ter vrednostna nabitost stališč do obeh vpletenih etničnih oz. verskih skupin, ki sta že tradicionalno (negativno) zaznamovani.

Tako ne čudi, da lahko prav v primeru tega konflikta po svetu opazujemo različne vrste državljanske aktivacije. Ta poteka v obliki normativnih (protesti, peticije in pozivi) ter nenormativnih državljanskih dejavnosti, kot so vandalizem in drugi ekstremistični načini izražanja lastnih političnih prepričanj in prepričanj o konfliktu. Ker pa se lahko obe obliki udejstvovanja pojavita tudi ob drugih in prihodnjih družbenih pretresih, je razumevanje načinov, na katera se prepričanja pretvarjajo v vedenja, še posebej pomembno.

Oblikovanje novih ideoloških ločnic

V raziskavi naju je zanimalo, kako prebivalci Slovenije razumejo ter kako se opredeljujejo do predstavljenega kompleksnega družbenega dogajanja v Gazi. Še posebej pa sva želeli razumeti, kakšni so mehanizmi pretvarjanja različnih psiholoških napovednikov v politično udejstvovanje, povezano z izraelsko-palestinskim konfliktom.

Decembra 2023 je v raziskavi sodelovalo 357 udeležencev, ki so bili v povprečju stari okrog 30 let. Čeprav večina ljudi zunaj Izraela in Palestine ni bila neposredno vključena v konflikt, je ta razdelil svetovno javnost ter tako spodbudil polarizacijo (npr. na spletnih forumih; ^{Guera idr., 2024}). Še posebej je bilo to opazno v prvih mesecih po začetku vojne, ko stališča posameznikov še niso bila jasno oblikovana in podpora posameznih držav še ni bila jasno izražena. Tako naju je najprej zanimalo, ali se tudi Slovenci delijo na podpornike Palestine in podpornike Izraela. Če to drži, bi to namreč predstavljalo novo relevantno ideološko ločnico v družbi. Na podlagi te ločnice pa – to lahko predpostavimo – ljudje nato razlikujejo svojo skupino (»naši«) od nasprotne (»vaši«), kar ima lahko različne negativne posledice.

V raziskavi sva uporabila igro dikatorja. Gre za ekonomsko »igro« za ugotavljanje preference do članov lastne skupine. Udeležencem pri tej igri na razpolago damo nekaj denarja in jih prosimo, da ga razdelijo med sebe in drugega udeležnca študije, ki misli podobno (je član lasntne skupine, skupine »naših) ali različno (nasprotna skupina). Predhodne raziskave kažejo, da ljudje pripadnikom lastne skupine sistematično namenjajo višjo, ter pripadnikom nasprotne skupine nižjo vsoto denarja ^{(Franzen in Pointner, 2013)}. Takšna delitev denarja je opazna tudi takrat, ko o drugih udeležencih ljudje nimajo nobenih informacij, razen te, da so člani neke predpostavlje družbene skupine (npr. podporniki Izraela/Palestine).

Če vas zanima več, ste vabljeni k branju objavljenega prispevka z izsledki predstavljene študije:

Žiga Mekiš Recek in Žan Lep (2024) · Dazed and confused: Perceived moral complexity and political attitudes on the Israeli-Palestinian conflict · Empirijska istraživanja u psihologiji 2024 (str. 42–45)

Na podlagi zapisanega sva predpostavljala, da bova predstavljen učinek v najini študiji opazila samo v primeru, da delitev na podponeke Izraela oz. Palestine predstavlja pomembno ideološko ločnico. Če ta v Sloveniji ni relevantna, ljudje namreč ne bodo kazali preference za lastno skupino, saj se sploh ne bodo počutili »podobni« tistim, ki podpirajo isto stran v konfliktu.

Ugotovila sva, da posamezniki sistematično (v povprečju) namenjajo več denarja lastni skupini ter manj denarja nasprotni, drugače misleči skupini (glej interaktivni prikaz podatkov). To nam kaže, da je opredelitev glede vojne v Gazi zares postala relevantna ideološka ločnica, ki lahko vodi do potencialne diskriminacije ^{(npr. Henkel idr., 2022)}  ter neodločnih političnih ukrepov zaradi »nejasne« opredeljenosti javnosti ^{(npr. Sevenans, 2021)}. Pri tem velja poudariti, da so v primerjavi z drugače mislečimi enakomisleče v podobni meri preferirali tako podporniki Palestine kot podporniki Izraela.

Pripisovanje in vedenjska akcija

Posamezniki v odnosu do različnih družbenih tematik oblikujejo zapletena (večdimenzionalna) politična stališča ^{(npr. Helwig in Kweon, 2016)}. Takšna stališča pa so pomemben napovednik njihove namere za politično udejstvovanje ^{(npr. Roser-Renouf idr., 2014)}. Politična stališča in atribucije (npr. to, komu pripišemo krivdo za nek dogodek) so povezani tudi z moralnimi presojami ter presojami o tem, kako kompleksna je neka politična tematika. To je pomembno, saj prav presoje o tem, če je nekaj moralno (in kaj je moralno), prispevajo k oblikovanju stališč, ki imajo motivacijski in vedenjski potencial ^{(Skitka idr., 2005)} – stališč torej, ki ljudi »pripravijo« do tega, da se vedejo v skladu z njimi.

Stališča, utemeljena na moralnih presojah so hkrati bolj odporna na spremembe oz. močnejša ^{(Lutterell idr., 2016)}. Vednar pa se ljudje v moralno nejasnih situacijah morda težje opredelijo in zato stališč ne oblikujejo tako hitro. Če neko vprašanje (npr. o splavu) zaznavajo kot bolj kompleksno, bodo previdnejši pri svojih moralnih presojah in imeli manj utrjena stališča. Tudi v primeru Izraelsko-Palestinskega konflikta lahko posamezniki odgovornost in krivdo za nastanek vojnega stanja ter posamezna nasilna dejanja pripisujejo različnim ljudem in skupinah. Lahko pa pri tem situacijo zaznavajo kot manj (npr. za vojno je kriv Hamas, ki je napadel Izrael) ali bolj kompleksno (npr. za začetek trenutne vojne je kriv Hamas, vendar krivdo zaradi zgodovinskih okoliščin nosi tudi Izrael).

Udeleženci raziskave so sistematično namenjali več denarja skupini enako mislečih in manj denarja drugače mislečim.

Najine ugotovitve kažejo, da podporniki Palestine in levih političnih idej situacijo zaznavajo kot moralno manj kompleksno. Razloge za začetek vojne torej bolj enoznačno pripisujejo le eni od strani v konfliktu. Jih pa je konflikt tudi bolj zanimal in so bili bolj pripravljeni na državljansko udejstvovanje v zvezi z njim (glej interaktivni prikaz podatkov). Oboje se sklada s predhodnimi ugotovitvami, da levo in liberalno opredeljeni volivci pogosteje nasprotujejo izraelski okupaciji in načinu vojskovanja ^{(Kalhousová idr., 2024, Pew Research Centre, 2024)}.

Ni pa to, kdo misli, da so krivi ti ali oni, in to, kdo se ne more opredeliti, pomembno (zgolj) samo po sebi. Preprostejše (bolj enostransko) pripisovanje vzrokov za začetek konflikta namreč lahko »posreduje« učinke različnih psiholoških in demografskih značilnosti posameznikov na njihovo stališče o podpori določeni strani v konfliktu. Z drugimi besedami to pomeni, da »tipični« načini predelave informacij (npr. aktivna odprtomiselnost) in demografske značilnosti ljudi sooblikujejo njihovo zaznavo moralne kompleksnosti situacije. Ta pa nato predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov pri tem, kako se bodo opredelili glede moralno in vrednostno nabite družbene tematike (če vas zanima več o mehanizmih opredeljevanja do izraelsko-palestinskega konflikta, ste vabljeni k branju objavljenega prispevka z izsledki predstavljene študije). Poleg tega pa najini rezultati kažejo, da bolj enostransko pripisovanje razlogov za nastanek situacije spodbudi posameznike, da se aktivirajo in državljansko udejstvujejo (r = –.46, p < .001).

Psihologija negotovosti

Če povzameva, sva v najini raziskavi proučevala zaznave prebivalcev Slovenije o izraelsko-palestinskem konfliktu ter to, kako ljudje v tem primeru »delijo krivdo«. Študijo sva opravila zgolj tri mesece po izbruhu konflikta, ki pa se je nato zaostril in še traja ter tako za sabo pušča uničujoče posledice in razčlovečenje tamkajšnjega prebivalstva. Sčasoma so se stališča ljudi, ob upoštevanju novih informacije in spremebah družbene klime, sicer najbrž spreminjala. Vseeno pa predstavljena raziskava ponuja vpogled v to, kako ljudje negotove globalne dogodke omišljajo takrat, ko v začetnih okoliščinah na voljo nimajo veliko informacij, problematika pa je v javnosti močno izpostavljena.

Raziskava kaže, da se lahko ideološke ločnice in nove družbene skupine oblikujejo zelo hitro, kar lahko vodi do različnih negativnih družbenih posledic. To še posebej velja v družbah in situacijah, ki so obremenjene s sovraštvom in afektivno polarizacijo (negativnimi čustvi do drugače mislečih). Najina raziskava tako poudarja pomembnost zaznavanja kompleksnosti situacije kot enega izmed ključnih vidikov pri oblikovanju stališč glede vrednostno nasičenih vprašanj.

Reference

Franzen, A. in Pointner, S. (2013). The external validity of giving in the dictator game: A field experiment using the misdirected letter technique. Experimental Economics, 16(2), 155–169. https://doi.org/10.1007/s10683-012-9337-5

Guerra, A., Lepre, M. in Karakus, O. (2024). Quantifying Extreme Opinions on Reddit Amidst the 2023 Israeli-Palestinian Conflict (No. arXiv:2412.10913). arXiv. https://doi.org/10.48550/arXiv.2412.10913

Hellwig, T. in Kweon, Y. (2016). Taking cues on multidimensional issues: the case of attitudes toward immigration. West European Politics, 39(4), 710–730. https://doi.org/10.1080/01402382.2015.1136491

Henkel, L., Sprengholz, P., Korn, L., Betsch, C. in Böhm, R. (2022). The association between vaccination status identification and societal polarization. Nature Human Behaviour, 7(2), 231–239. https://doi.org/10.1038/s41562-022-01469-6

Kalhousová, I., Komasová, S., Plíštilová, T., Smetana, M. in Vranka, M. (2024). Elite-public gaps in attitudes towards Israel and the Israeli-Palestinian conflict: new evidence from a survey of Czech parliamentarians and citizens. East European Politics, 41(1), 142–158. https://doi.org/10.1080/21599165.2024.2415641

Luttrell, A., Petty, R. E., Briñol, P. in Wagner, B. C. (2016). Making it moral: Merely labeling an attitude as moral increases its strength. Journal of Experimental Social Psychology, 65, 82–93. https://doi.org/10.1016/j.jesp.2016.04.003

Pew Research Center. (2024). Majority in U.S. Say Israel Has Valid Reasons for Fighting; Fewer Say the Same About Hamas. https://www.pewresearch.org/2024/03/21/views-of-the-israel-hamas-war/

Roser-Renouf, C., Maibach, E. W., Leiserowitz, A. in Zhao, X. (2014). The genesis of climate change activism: From key beliefs to political action. Climatic Change, 125(2), 163–178. https://doi.org/10.1007/s10584-014-1173-5

Sevenans, J. (2021) How Public Opinion Information Changes Politicians’ Opinions and Behavior. Political Behavior, 43, 1801–1823. https://doi.org/10.1007/s11109-021-09715-9

Skitka, L. J. in Morgan, G. S. (2014). The social and political implications of moral conviction. Political Psychology, 35, 95–110. http://www.jstor.org/stable/43783790

Skitka, L. J., Bauman, C. W. in Sargis, E. G. (2005). Moral Conviction: Another Contributor to Attitude Strength or Something More? Journal of Personality and Social Psychology, 88(6), 895–917. https://doi.org/10.1037/0022-3514.88.6.895