Učinki epidemije COVID-19 na blagostanje, poučevanje in učenje v slovenskem izobraževanju: povzetek ugotovitev za politiko in prakso

Pandemija COVID-19 je predstavljala največjo motnjo izobraževalnega procesa v zadnjem stoletju. Izzivi, s katerimi so se izobraževalni sistemi, zaposleni in drugi deležniki (učenci, dijaki in študenti) soočali v času njenega trajanja, so sprožili številne akademske razprave o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na izobraževalni proces ^{(npr. Bertoletti in Karpiński, 2024; Spond idr., 2022)}. Poleg tega je pandemija v ospredje postavila tudi vprašanja o (ne)pripravljenosti izobraževalnih sistemov za morebitne prihodnje motnje v izobraževanju kot posledico novih zdravstvenih, naravnih ali varnostnih kriz, pa tudi počasnejših, a vseprisotnih družbenih sprememb.

V temeljnem raziskovalnem projektu Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje, ki ga med leti 2022 in 2025 izvajamo na Pedagoškem inštitutu, smo tem temam posebno pozornost namenili s poglobljeno analizo podatkov Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije (REDS), ki je bila izvedena leta 2021 ^{(Klemenčič Mirazchiyski idr., 2021; Meinck idr., 2022)}, analizo dveh fokusnih skupin z učiteljicami in tremi intervjuji z ravnatelji in ravnateljicami, ki smo jih izvedli spomladi 2025. V nadaljevanju na kratko prikazujemo najpomembnejše rezultate, ki se nanašajo na kratkotrajne in dolgotrajne učinke pandemije COVID-19 na posamezne skupine akterjev (učenci, učitelji, ravnatelji) ter iz njih izhajajoča priporočila za sistemsko podporo izobraževalnemu procesu ob morebitnih prihodnjih motnjah izobraževanja.

Raziskava REDS

V raziskavi REDS smo zbrali nacionalne informacije in mednarodno primerljive podatke ravnateljev šol, učiteljev in učencev (osmošolcev) o tem, kako so države in šole pripravljene na učenje na daljavo v času zaprtja šol (zaradi epidemije COVID-19), pa tudi med nadaljnjo fazo ponovnega odprtja, vključno z ukrepi, ki so bili implementirani, da bi učencem omogočili nadaljevanje učenja. REDS je bil zasnovan tako, da služi tudi kot dragocen vir informacij za informiranje edukacijskih politik, pa tudi prakse, za bolj rezilientne izobraževalne sisteme v prihodnosti ter kot pomoč izobraževalnim sistemom pri njihovem prizadevanju za doseganje ali krepitev  vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj oz. trajnostnih razvojnih ciljev.

V Sloveniji je v letu 2021 (16. 2. – 9. 4.) v raziskavi sodelovalo 136 šol (135 ravnateljev), 1422 učiteljev, 2552 učencev (osmošolcev in osmošolk). Rezultati so reprezentativni. V raziskavi smo uporabili Vprašalnik za učitelje (reševali so ga učitelji obveznih predmetov, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevali 7. razrede, se pravi učence, ki so bili v času izvedbe raziskave v 8. razredu), Vprašalnik za učence 8. razredov, Vprašalnik za šolo (ravnatelje) in Nacionalni kontekstualni vprašalnik.

Učinki pandemije COVID-19 na blagostanje, poučevanje in učenje

Učenci in učenke

V mednarodni raziskavi REDS (spomnimo, izvedena je bila leta 2021) je bilo skoraj 90 % ravnateljev mnenja, da bo imelo zaprtje šol precejšen ali nekolikšen vpliv na znanje učencev in učenk, ki že sicer izkazujejo nizke dosežke. Menili so, da se bo znanje v tej skupini učencev nekoliko ali občutno zmanjšalo ^{(Klemenčič Mirazchiyski idr., 2021, str. 23)}. Rezultati dodatnih analiz ^{(Mirazchiyski in Klemenčič Mirazchiyski, 2023)} kažejo, da je dojemanje učencev o lastnem učenju in učnih dosežkih (znanju) med motnjami v šolanju odvisno od njihovih ozadijskih značilnosti, kar pomeni, da motnje najverjetneje niso enako učinkovale na vse učence. Socialno-ekonomski status (SES) družine, spol učenca in lokacija šole so bili v večini primerov povezani s tem, kako učenci dojemajo svoje učne dosežke med motnjami v šolanju zaradi COVID-19. Na primer, velik delež učencev meni, da so se med motnjami pri šolanju doma naučili več kot pri pouku v običajnih razredih, pri čemer je takšno mnenje pogostejše pri fantih kot pri dekletih ter pri učencih z nižjim SES v primerjavi z učenci z višjim SES. Teh rezultatov pa ne potrjujejo podatki ravnateljev in učiteljev, ki menijo, da so učenci kot celota v tem obdobju naučili manj, še posebej v šolah z večjim deležem učencev z nižjim SES. Poleg tega se je dolgotrajna težava inflacije visokih ocen v Sloveniji še dodatno okrepila, kar potrjujejo tako podatki učencev kot učiteljev – v smislu pridobivanja višjih ocen, kot bi jih učenci pridobili sicer (prav tam).

Pet let po začetku pandemije učiteljice in ravnatelji v fokusnih skupinah in intervjujih poročajo o bistvenih primanjkljajih v znanju, ki jih imajo t.i. COVID-19 generacije (generacije, ki so se v času epidemije izobraževale na daljavo) ^{(Štremfel in Veldin, 2025)}. Pri tem poročajo tudi o velikem razkoraku znanja med učenci, pri čemer je velik upad znanja zaslediti predvsem pri učencih iz ranljivejših skupin, ki v času epidemije COVID-19 niso prejeli zadostne podpore v domačem okolju (npr. učenci/-ke s priseljenskim ozadjem, z nizkim SES).

Te ugotovitve podpirajo tudi analize podatkov raziskave REDS za Slovenijo ^{(Zupančič in Lep, 2024)}. Na podlagi odgovorov učencev o prejeti podpori, ki lahko služi kot vir rezilientnosti, smo med osmošolci v Sloveniji identificirali osem profilov, ki se razlikujejo glede na dostopnost zunanjih virov (dostop do učnih virov doma ter finančno stanje družine), medosebne vire (prejeta socialna opora pri učenju) ter vire, ki izhajajo iz učencev (npr. uporaba učnih virov, psihološka varnost, zaskrbljenost in dobro počutje). Največ učencev (40 %) je imelo na voljo razmeroma veliko virov vseh treh tipov in so se dobro spopadali s stresom, povezanim s šolanjem na daljavo. Skoraj četrtina učencev pa je bila razvrščena v enega od ranljivih profilov (z vidika učnega okolja, ekonomskih oz. psiholoških dejavnikov ali obojega) – ti so v povprečju poročali o slabšem učnem napredku, so pri učenju zaostajali za vrstniki, zaznavali manj uspeha pri učenju ter se čutili slabše pripravljene na morebitno ponovno uvedbo šolanja na daljavo. Rezultati tako kažejo na pomen socialne opore učenju, ki predstavlja pomemben dejavnik soočanja s težavami ter učinkovitega učenja, pa tudi na pomembnost upoštevanja različnih razkorakov med skupinami učencev (osebnostne značilnosti, dostop do IKT orodij, domače okolje, socialna opora), ki vsak neodvisno prispevajo k boljšim ali slabšim učnim izidom v času šolanja na daljavo ^{(Lep, 2023)}.

Blagostanje učencev v Sloveniji med tem obdobjem je bila zmanjšana, saj se je več kot polovica med njimi počutila bolj osamljeno (53 %) in občutljivejše na manjše motnje (51 %), skoraj polovica (37 %) pa ni čutila volje vzpostavljati stikov s prijatelji ^{(Klemenčič Mirazchiyski idr., 2021)}. Več ko vemo o univerzalnih dejavnikih in lokalnih vidikih napovednikov blagostanja mladostnikov, učinkoviteje se lahko odzovemo na prihodnje krize. V dodatnih analizah ^{(Veldin in Pertoci, 2025)} smo združili dva komplementarna raziskovalna pristopa: sistematični pregled mednarodne literature ter sekundarno analizo reprezentativnega vzorca učencev v Sloveniji (podatki raziskave REDS), z namenom integracije globalnih spoznanj in lokalnih posebnosti za razvoj ustreznih podpornih strategij. Globalno in kontekstualno poznavanje napovednikov blagostanja med pandemijo razkriva kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na mladostnikovo blagostanje (glej sliko 1). Celovit pregled nad univerzalno prepoznanimi dejavniki in lokalni odtenki omogoča razvoj učinkovitejših odzivov na prihodnje krize, saj prispeva k prepoznavanju in obvladovanju dejavnikov tveganja ter h krepitvi zaščitnih dejavnikov na individualni, socialni in okoljski ravni.

Slika 1 · Napovedniki blagostanja mladostnikov med zaprtjem šol zaradi pandemije COVID-19: ključne ugotovitve sistematskega pregleda in sekundarne analize REDS podatkov za Slovenijo ^{(več v Veldin in Pertoci, 2025)}

Kot daljnosežne posledice pandemije oz. epidemije pa učiteljice in ravnatelji, ki so sodelovali v fokusnih skupinah in intervjujih, zaznavajo upad delovnih navad in zbranosti ter pasivnost vseh skupin učencev. Sodelujoče učiteljice in ravnatelji poročajo tudi o več vedenjskih problemih med učenci (neupoštevanje pravil, mej) ter dolgotrajnih duševnih stiskah, ki izvirajo iz časa pandemije. Ob tem izpostavljajo, da digitalna pismenost učencev, kljub naraščajoči rabi informacijsko-komunikacijske tehnologije med mladimi v prostem času, ni na ravni, ki bi zagotavljala uspešno izvedbo morebitnega ponovnega izobraževanja na daljavo.

Učitelji in učiteljice

V razpravah o izobraževalnih procesih in posledicah pandemije je pozornost pogosto usmerjena na učence, zapostavljeni pa so zaposleni – učitelji – v izobraževalnem sistemu, ki nosijo veliko odgovornost za njegovo izvedbo in imajo ključno vlogo v izobraževalnih izidih učencev. Številne raziskave kažejo, da je imela pandemija COVID-19 pomembnekratkotrajne in dolgotrajne posledice na njihovo blagostanje. Ta pa je ključna za uspešnost izobraževalnega procesa, saj je pozitivno povezana z višjo učinkovitostjo in višjimi učnimi dosežki učencev ^{(npr. Braun idr., 2019; Hascher in Waber, 2021)}. Na drugi strani pa je visoka stopnja stresa pri učiteljih povezana z več motenjem pouka s strani učencev ^{(Herman idr., 2018)}, slabšimi odnosi med učenci in učitelji ^{(Hoglund idr., 2015)}, višjo stopnjo stresa učencev ^{(Oberle in Schonert-Reichl, 2016)} ter slabšimi učnimi dosežki učencev ^{(Herman idr. 2018)}. Visoka stopnja stresa učiteljev lahko ob tem vodi do izgorelosti ^{(Baker idr., 2021)}, ki vodi v slabše izvajanje delovnih nalog, in celo k opuščanju učiteljskega poklica ^{(Harmsen idr., 2018; Perrone idr., 2019)}, ki je lahko še posebej problematično v Sloveniji, kjer se že danes soočamo s primanjkljajem učiteljev ^{(Evropska komisija, 2024, str. 10)}.

Ob pomanjkanju učiteljskega kadra v Sloveniji in širše v Evropi blagostanje učiteljev zato predstavlja zelo aktualno (javno)politično in družbeno vprašanje. Predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 ^{(Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, 2024)}, poudarja potrebo po zagotavljanju podpornega in spodbudnega delovnega okolja za strokovne in vodstvene delavce, tudi z dodatnim izobraževanjem, usposabljanjem ter drugimi oblikami podpore za skrb za blagostanje posameznika. Predviden je tudi razvoj in redno zbiranje podatkov za spremljanje blagostanja učencev ter strokovnih in vodstvenih delavcev (prav tam). Blagostanje učiteljev je hkrati opredeljeno tudi kot eden izmed štirih strateških ciljev Evropske unije do leta 2030 ^{(Svet Evropske unije, 2021a)}.

Rezultati mednarodne raziskave REDS kažejo, da se je v letu 2021 več kot polovica (58 %) učiteljev, ki so poučevali na daljavo, strinjalo ali zelo strinjalo s trditvijo »Večino časa sem čutil/-a izčrpanost«. Skoraj polovica (47 %) se je (zelo) strinjala s trditvijo »Čutil/-a se, da potrebujem pomoč in podporo, da se bom dobro počutil/-a«. S trditvijo »Uspelo mi je držati ravnotežje med zahtevami službe in osebnimi obveznostmi« pa se je strinjalo ali zelo strinjalo 58 % učiteljev ^{(Klemenčič Mirazchiyski idr., 2021)}. Ker so se v času izobraževanja na daljavo spremenile delovne zahteve učiteljev (kaj se od njih na delovnem mestu pričakuje), predvsem visoke delovne zahteve pa lahko vodijo k nižjemu blagostanju ter slabši kakovosti dela, smo preverjali, kako so spremenjene delovne zahteve ter delovni (podpora organizacij, prejeta socialna opora) in zasebni viri (občutek nadzora, delovne izkušnje), ki so bili učiteljem na voljo, povezani z izidi njihovega dela. Ugotovili smo, da so povečane zahteve (več časa, ki so ga namenili tem zadolžitvam) glede priprave učnih vsebin in njihovega prilagajanja za poučevanje na daljavo prispevale k nižji samozaznani kakovosti njihovega dela ter nižji vključenosti učencev. Po drugi strani pa je bilo povečanje časa, ki so ga namenili izvedbi pouka, povezano z višjo zaznano kakovostjo poučevanja in vključenosti učencev. Kot pomemben dejavnik kakovosti dela učiteljev med šolanjem na daljavo pa so rezultati izpostavili tudi oporo, ki so jo učitelji prejeli za ohranjanje svojega blagostanja, socialne stike in nižjo zaznavo izoliranosti, pa tudi delovne izkušnje, ki prispevajo k večjemu občutku nadzora in tako prispevajo k boljšim izidom ^{(Lep idr., 2023)}. Zaključimo lahko torej, da spremenjene delovne razmere niso učinkovale zgolj na kakovost poučevanja, temveč prispevale tudi k slabšanju blagostanja učiteljev, ki lahko v negativni povratni zanki še poslabša njihovo delovno učinkovitost in ima zato negativne posledice tudi za učence.

Z namenom pridobitve poglobljenih uvidov v nespodbudne rezultate mednarodne raziskave REDS, ugotavljanja dolgotrajnih učinkov pandemije oz. epidemije COVID-19 na blagostanje učiteljev ter (ne)pripravljenost učiteljev na morebitne prihodnje motnje izobraževanja ter oblik podpore, ki bi jih za uspešno delo pri tem potrebovali, smo v marcu 2025 izvedli dve fokusni skupini, v katerih je skupaj sodelovalo osem učiteljic. Te so poročale, da so se v času epidemije COVID-19 soočale z visoko stopnjo stresa, dve izmed njih tudi izgorelostjo. Pri tem je bila stopnja poročanega stresa odvisna od individualnih dejavnikov povezanih z usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, starosti ter vloge, ki so jo opravljale v času epidemije COVID-19. Kot najbolj stresno izpostavljajo vlogo razredničarke ter njeno skrb za (aktivno) vključenost vseh učencev v izobraževanje na daljavo. Kot pomemben vir stresa, ne glede predmet, ki so ga poučevale, izpostavljajo skrb za pridobivanje znanja ter blagostanje vseh učencev, še posebej tistih iz ranljivih okolij. Poročale so o neenakih obremenitvah učiteljev glede na velikost šole in različna pravila med šolami. Kot vir stresa so navajale tudi zaznave, da njihovega dela v času epidemije COVID-19 (nekateri) starši in širša družba niso cenili. V času prehoda (vračanja) v redno izobraževanje v šolah so kot pomemben vir stresa izpostavile upoštevanje pravil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predvsem glede prilagojene izvedbe pouka v manjših skupinah in (samo)testiranja učencev na koronavirus. Kot pomemben vir obvladovanja stresa v tem celotnem obdobju epidemije COVID-19 izpostavljajo postavljanje osebnih mej ter skrb za lastno dobro počutje.

Medtem ko so učiteljice, ki so sodelovale v fokusnih skupinah, poročale o visoki stopnji kolegialne podpore in podpore vodstva pri izvedbi izobraževalnega procesa in ohranjanju njihovega blagostanja v času epidemije, so o podpori z nacionalne ravni (Zavod za šolstvo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) poročale v bistveno manjšem obsegu. Podobno kažejo tudi izsledki raziskave REDS: sodelujoči učitelji so se najbolj strinjali o podpori, ki so jo prejeli od sodelavcev ter vodstva šol, glede podpore resornega ministrstva pa so bili njihovi odgovori v povprečju nevtralni ^{(Lep idr., 2023)}.

Učiteljice, ki so sodelovale v fokusnih skupinah se čutijo dobro pripravljene za morebitno ponovno izvedbo poučevanja na daljavo predvsem na podlagi usvojenih digitalnih kompetenc in pripravljenih digitalnih gradiv v času epidemije COVID-19. Najbolj nepripravljene pa se čutijo prav na področju zagotavljanja lastnega blagostanja in blagostanja učencev, predvsem tistih iz ranljivih skupin. Med (sistemskimi) oblikami pomoči, ki bi podprle njihovo pripravljenost na morebitne prihodnje motnje izobraževanja, izpostavljajo intervizijo ter kakovostne oblike nadaljnjega profesionalnega usposabljanja na področju zagotavljanja blagostanja, ki je nekaterim izmed njih še vedno finančno in izvedbeno nedostopno. Izpostavljajo tudi pomen sistemske urejenosti ocenjevanja znanja učencev v času pouka na daljavo. Pomembno razbremenitev njihove delovne obremenjenosti in s tem delovnega stresa, bi predstavljal tudi prenos nekaterih nalog in odgovornosti (npr. testiranje učencev za koronavirus) na druge akterje.

Slika 2 · Zaznave učiteljic glede virov delovnega stresa in podpore med pandemijo COVID-19 ter (ne)pripravljenosti na morebitne prihodnje motnje izobraževanja

Ravnatelji in ravnateljice

Ravnatelji kot ključni akterji implementacije izobraževalnih politik na ravni šol so v času pandemije COVID-19, prevzemali številne nove organizacijske in izvedene naloge t.i. kriznega upravljanja, ki so bistveno povečale raven njihovih siceršnjih delovnih obremenitev ^{(npr. Brown idr., 2023; Chatzipanagiotou in Katsarou, 2023)}. Rezultati mednarodne raziskave REDS nam omogočajo vpoglede v vodenje in organizacijo šol v času epidemije COVID-19 v Sloveniji, ki smo jih v okviru projekta dopolnili z vpogledi treh ravnateljev in ravnateljic s katerimi smo opravili polstrukturirane družboslovne intervjuje maja 2025.

Sodelujoči ravnatelji so v času epidemije COVID-19 občutili povečan stres in odgovornost pri vodenju šol. Med dejavnike stresa uvrščajo predvsem skrb za učence iz ranljivih skupin ter nasprotovanje staršev (samo)testiranju učencev na koronavirus ob prehodu izobraževanja nazaj v šole. Poročali so o težavah z uresničevanjem hitro spreminjajočih, nenadnih in uniformnih navodil Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pogrešali so tudi več zaupanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v avtonomno delovanje šol. Pri tem so izkazovali razumevanje do ravnanja vseh akterjev v izrednih okoliščinah. Kot pomemben vir obvladovanja stresa ravnatelji izpostavljajo pozitivno šolsko klimo in dobro sodelovanje vseh zaposlenih. Kot pomembno oporo v tistem obdobju navajajo tudi lokalno skupnost, civilno zaščito ter donatorje računalniške opreme.

Rezultati mednarodne raziskave REDS kažejo, da je leta 2021 skoraj dve tretjini (62 %) ravnateljev menilo, da je njihova šola dobro pripravljena na izobraževanje na daljavo, če se bo šola v prihodnje zaprla za daljše obdobje. Da so na to zelo dobro pripravljeni, pa je menilo preostalih 38 % ^{(Klemenčič Mirazchiyski idr., 2021)}. V intervjujih sodelujoči ravnatelji kljub temu pojasnjujejo, da je bilo v času epidemije COVID-19 pri izvajanju izobraževalnega procesa na vseh ravneh veliko improvizacije, da pa bi bilo zaradi različnih dejavnikov morebitno ponovno izobraževanje na daljavo težje izvesti. Med temi dejavniki izpostavljajo višja pričakovanja vseh deležnikov do sistemske urejenosti področja, bistveno nižjo pripravljenost deležnikov sledenju striktnim ukrepom ter bistveno višje zavedanje pravic posameznih akterjev (npr. delovne obremenitve, varovanje zasebnosti učiteljev). Med področji na katerih se za morebitno ponovno izvedbo izobraževanja na daljavo kot šola čutijo najbolj pripravljeni, navajajo razvitost digitalne tehnologije, digitalnih kompetenc zaposlenih ter pripravljena digitalna gradiva za poučevanje na daljavo. Med področji, kjer se kot šola čutijo najmanj pripravljeni, izpostavljajo nizko digitalno pismenost učencev ter skrb za znanje in dobro počutje vseh učencev, predvsem tistih iz ranljivih skupin. Navajajo, da bi v morebitnih ponovljenih okoliščinah, bolj kot uniformna navodila in zapovedi na nacionalni ravni, potrebovali več avtonomnega delovanja šol, prilagojenega njihovih specifičnim okoliščinam ter podpornih mehanizmov (npr. svetovanje šolam).

Ključna priporočila za politiko in  prakso

Pandemija COVID-19 je (bila) brez primere, posamezni akterji, šole in izobraževalni sistemi pa so se morali nanjo izjemno hitro odzvati. Poleg vprašanj o njenih kratkotrajnih in dolgotrajnih učinkih, je pomembno vprašanje, v kolikšni meri so posamezni akterji kot tudi izobraževalni sistem pripravljeni na morebitne podobne motnje izobraževanja v prihodnosti. V tem pogledu je s strani mednarodnih organizacij in institucij ^{(npr. OECD, 2020; Svet Evropske unije, 2021b; UNESCO, 2021)} veliko pozornosti namenjene razvoju t.i. rezilientnih izobraževalnih sistemov, raziskave ^{(npr. Brown idr., 2023)} pa poudarjajo, da je za načrtovanje izgradnje le-teh pomembna celovita in poglobljena refleksija in evalvacija pretekle izkušnje s pandemijo COVID-19.

Na podlagi rezultatov projekta Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje, je v slovenskem prostoru za pripravljenost celotnega izobraževalnega sistema na morebitne ponovne okoliščine izobraževanja na daljavo smiselno pozornost nameniti predvsem naslednjim področjem:

Učenci in učenke

Usvajanje temeljnih znanj vseh učencev, predvsem pa uvedba ukrepov, ki bi pri tem podpirala ranljive skupine učencev (npr. prepoznavanje/identifikacija ranljivih skupin učencev ter tarčno nudenje materialne, socialne in učne podpore), dvig digitalne pismenosti učencev ter razvoj socialnih in čustvenih kompetenc učencev.

Učitelji in učiteljice

Pomembno je krepiti usposobljenost učiteljic in učiteljev za prepoznavanje in podporo duševnim stiskam učencev. Posebno pozornost je potrebno nameniti enakomernim obremenitvam učiteljev, razvoju in ohranjanju njihovega blagostanja v obliki kakovostnih in vsem dostopnih oblik nadaljnjega profesionalnega usposabljanja in intervizijskih skupin. Smiselno je razmišljati o razbremenitvi učiteljev nalog, ki niso neposredno povezane z izvedbo izobraževalnega procesa (npr. (samo)testiranje učencev) ter drugih ukrepih podpore v času povečanih delovnih zahtev (ozaveščanje učiteljev o pomembnosti ločevanja vlog (delo in zasebno življenje) in vzdrževanja ravnotežja med delovnimi zahtevami in domačim okoljem, omogočanje odklopa, zmanjševanje zahtev). 

Šole

Pozornost je smiselno ohranjati na razvoju pozitivne šolske klime, ki se je v času pandemije COVID-19 izkazala kot najpomembnejše podporno okolje delovanja učiteljev. Pri tem se še kot posebej pomembno kaže spodbujanje socialnih interakcij, povezanosti ter deljenje izkušenj in učnih materialov. 

Sistem

Hitro spreminjajoča se in uniformna navodila šolam glede izvedbe izobraževalnega procesa v času izobraževanja na daljavo je smiselno nadomestiti s podpornimi mehanizmi in oblikami svetovalne podpore šolam. V oblikovanje ukrepov je pomembno vključiti učitelje, druge strokovne delavce ter vodstva šol.

Ker je inflacija visokih ocen v Sloveniji prisotna že več kot dve desetletji in se je v času epidemije COVID-19 še okrepila, je smiselno na sistemski ravni razvijati bolj enotne in transparentne pristope k ocenjevanju znanja ter okrepiti strokovno usposabljanje učiteljev na tem področju. Pri tem je pomembno upoštevati tudi vpliv ocenjevanja na duševno zdravje učencev, zato je treba spodbujati prakse ocenjevanja, ki zmanjšujejo pretiran pritisk zaradi ocen, ki lahko rezultira v slabšem duševnem zdravju,ter večji poudarek namenjajo učenju, napredku in realnemu znanju učencev. Hkrati je pomembno krepiti razumevanje namena ocenjevanja pri učencih in starših.

Z ukrepi ozaveščanja je pri vseh deležnikih pomembno krepiti tudi zavedanje o prepletenosti duševnega zdravja ter učnih izidov učencev ter delovnih izidov učiteljev.

Pri razvoju intervencij za krepitev duševnega zdravja je smiselno upoštevati celostni in večdimenzionalni pristop k blagostanju, ki vključuje individualno, socialno in okoljsko raven, intervencije pa prilagajati lokalnim razmeram in specifičnim potrebam ciljnih skupin. Smiselno je zagotavljati sistematično vrednotenje učinkovitosti intervencij.

Pomembna je sistemska podpora spremljanju blagostanja različnih skupin deležnikov v obliki longitudinalnih in kvalitativnih raziskav.

Reference

Bertoletti, A. in Karpiński, Z. (2024). Investigating the effect of COVID-19 disruption in education using REDS data. Large-scale Assessments in Education, 12(5), 1–8. https://doi.org/10.1186/s40536-024-00195-x

Braun, S. S., Roeser, R. W., Mashburn, A. J. in Skinner, E. (2019). Middle school teachers’ mindfulness, occupational health and well-being, and the quality of teacher-student interactions. Mindfulness, 10, 245–255. https://doi.org/10.1007/s12671-018-0968-2

Brown, B., Wang, T., Lee, M. in Childs, A. (2023). Surviving, navigating and innovating through a pandemic: A review of research on school leadership during COVID-19, 2020–2021. International Journal of Educational Development, 100, članek 102804. https://doi.org/10.1016/j.ijedudev.2023.102804

Chatzipanagiotou, P. in Katsarou, E. (2023). Crisis management, school leadership in disruptive times and the recovery of schools in the post COVID-19 era: A systematic literature review. Education Sciences, 13(2), 118. https://doi.org/10.3390/educsci13020118

Evropska komisija (2024). Pregled izobraževanja in usposabljanja 2024, Slovenija. https://doi.org//10.2766/924211

Harmsen, R., Helms-Lorenz, M., Maulana, R. in van Veen, K. (2018). The relationship between beginning teachers’ stress causes, stress responses, teaching behaviour and attrition. Teachers and Teaching: Theory and Practice, 24(6), 626–643. https://doi.org/10.1080/13540602.2018.1465404

Hascher, T. in Waber, J. (2021). Teacher well-being: A systematic review of the research literature from the year 2000–2019. Educational Research Review, 34, članek 100411. https://doi.org/10.1016/j.edurev.2021.100411

Hoglund, W. L., Klingle, K. E. in Hosan, N. E. (2015). Classroom risks and resources: Teacher burnout, classroom quality and children’s adjustment in high needs elementary schools. Journal of School Psychology, 53(5), 337–357. https://doi.org/10.1016/j.jsp.2015.06.002  

Klemenčič Mirazchiyski, E., Pertoci, N. in Mirazchiyski, P. (2021). Mednarodna raziskava motenj izobraževanja v času epidemije covida-19 (IEA REDS) Nacionalno poročilo – prvi rezultati. Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2022/04/REDS_nacionalno_porocilo-1.pdf

Lep, Ž. (2023, april). Individual and contextual factors contributing to student’s learning progression during distance learning [predstavitev na konferenci]. XXIX Scientific Conference Empirical Studies in Psychology, Beograd.

Lep, Ž., Klemenčič Mirazchiyski, E. in Mirazchiyski, P. (2023). The relative effect of job demands, resources, and personal resources on teaching quality and students’ engagement during the COVID-19 pandemic. Frontiers in Psychology, 14, članek 1282775. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2023.1282775

Meinck, S., Fraillon, J. in Strietholt, R. (2022). The Impact of the COVID-19 Pandemic on Education: International Evidence from the Responses to Educational Disruption Survey (REDS). UNESCO and IEA. https://www.iea.nl/publications/international-evidence-responses-to-educational-disruption-survey 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (2024). Predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Nacionalni-program-vzgoje-in-izobrazevanja-za-obdobje-2023-2033-predlog.pdf

Mirazchiyski, P. in Klemenčič Mirazchiyski, E. (2023). Students’ and teachers’ perceptions of students’ academic outcomes in Slovenia: evidence from REDS data. Large-scale Assessment in Education, 11, članek 23. https://doi.org/10.1186/s40536-023-00173-9

Oberle, E. in Schonert-Reichl, K. (2016). Stress contagion in the classroom? The link between classroom teacher burnout and morning cortisol in elementary school students. Social Science & Medicine, 159, 30–37. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2016.04.031

Perrone, F., Player, D. in Youngs, P. (2019). Administrative climate, early career teacher burnout, and turnover. Journal of School Leadership, 29(3), 191–209. https://doi.org/10.1177/1052684619836823  

Spond, M., Ussery, V., Warr, A. in Dickinson, K. J. (2022). Adapting to major disruptions to the learning environment: strategies and lessons learnt during a global pandemic. Medical Science Educator, 32, 1173–1182. https://doi.org//10.1007/s40670-022-01608-8

Svet Evropske unije (2021a). Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) [2021/C 66/01]. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32021G0226%2801%29

Svet Evropske unije (2021b). Priporočilo Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (2021/C 504/03). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32021H1214(01)

Štremfel, U., in Veldin, M. (2025). “I Somehow Survived… but I Will Never Do It Again”: Teachers’ Perspectives on Past and Future Educational Disruptions in Slovenia. International Journal of Environmental Research and Public Health, 22(11), članek 1740. https://doi.org/10.3390/ijerph22111740

UNESCO (2021). Building back resilient: how can education systems prevent, prepare for and respond to health emergencies and pandemics?https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000375278

Veldin, M. in Pertoci, N. (2025). Predictors of adolescent well-being during school closures: a systematic review and secondary analysis of REDS data from Slovenia. Frontiers in Education, 10, članek 1648564.https://doi.org/10.3389/feduc.2025.1648564

Zupančič, M. in Lep, Ž. (2024, marec). The profiles of eight-graders’ learning resources and their association with self-perceived learning outcomes during and after the covid-19 lockdown [predstavitev posterja]. 68th Annual Conference of the Comparative and International Education Society, Miami.