Strokovnjak Žan Lep

Psihologija (pred)volilnega odločanja

Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.

Primer Epstein in (socialna) psihologija

Objava več kot treh milijonov strani dokumentov o Jeffreyu Epsteinu je razkrila mrežo povezav med obsojenim spolnim prestopnikom ter številnimi vplivnimi politiki, poslovneži in drugimi javnimi osebnostmi. Kaj dokumenti razkrivajo o motivih, političnem ozadju, mednarodnih vplivih in delovanju elitnih omrežij…

Razumeti ICE

Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.

Kako se izogniti psihološkim pastem pri vlaganju?

Vabljeni k poslušanju webinarja, v katerem dr. Žan Lep (UL Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo), dr. Aljoša Valentinčič (UL Ekonomska fakulteta) in Simon Logar (NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.) skozi prizmo psiholoških in finančnih perspektiv razpravljajo o vlaganju. Sogovorniki se…

Učinki epidemije COVID-19 na blagostanje, poučevanje in učenje v slovenskem izobraževanju: povzetek ugotovitev za politiko in prakso

Pandemija COVID-19 je predstavljala največjo motnjo izobraževalnega procesa v zadnjem stoletju. Izzivi, s katerimi so se izobraževalni sistemi, zaposleni in drugi deležniki (učenci, dijaki in študenti) soočali v času njenega trajanja, so sprožili številne razprave o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na izobraževalni proces. V prispevku zato na kratko prikazujemo najpomembnejše rezultate raziskovalnega projekta “Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje” ter iz njih izhajajoča priporočila za sistemsko podporo izobraževalnemu procesu ob morebitnih prihodnjih motnjah izobraževanja.

Združeni proti osamljenosti: priporočila za učinkovito soočanje z osamljenostjo med starostniki v lokalni skupnosti

Osamljenost je eden večjih izzivov starajoče se družbe, saj močno zmanjšuje kakovost življenja starejših. Starostniki so s svojimi bogatimi izkušnjami dragocen del skupnosti, zato je skrb za njihovo dobrobit nujna. K zmanjšanju osamljenosti lahko z ukrepi, kot so izobraževanje zdravstvenih delavcev, spodbujanje druženja, podpora duševnemu zdravju in mobilnosti ter vključevanje živali v družabništvo, pomembno prispevajo lokalne skupnosti in tako krepijo zdravje, povezujejo generacije in bogatijo celotno družbo.

Psihologija poleti in psihologija poletja

Poletje se izteka, kar mlado in staro navdaja z otožnostjo in jih spodbuja, da uresničijo še zadnje poletne načrte. Zakaj pa večina ljudi tako nestrpno pričakuje poletje in zakaj v njem uživajo? Zato ker poletje ni samo sprememba vremena, ampak bolj ali manj idealizirana ideja poletja spreminja tudi naša čustva, mišljenje in vedenje. S psihološkega vidika lahko torej poletje mislimo skozi prizmo nostalgije in pričakovanja, oblikovanja visokih pričakovanj, norm in ritualov, sprememb razpoloženja, vezanih na letne čase in sprememb v ritmu življenja in druženja. Kako pa pa je z uresničevanjem številnih načrtov za zabave in potovanja?

Razumevanje dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev

Naraščajoče število učencev priseljencev v šolah v Sloveniji in drugod povečuje potrebo po poglobljenem razumevanju dejavnikov njihove učne uspešnosti. Prispevek predstavlja pregled sodobne mednarodne literature, katere cilj je bolj celostno osvetliti dejavnike, povezane z učnimi dosežki učencev priseljencev. Na podlagi 27 tujih študij, objavljenih v zadnjih petih letih, ugotavljamo, da učna uspešnost učencev priseljencev izhaja iz kompleksnega prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih psiholoških ter širših družbenih in sistemskih dejavnikov. Posebej izpostavimo omejitve zgolj kratkoročnih jezikovnih programov, pomen vključujočega šolskega okolja ter vlogo dispozicijske rezilientnosti. Ugotovitve pregleda predstavljajo izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in za oblikovanje bolj učinkovitih ter pravičnejših izobraževalnih praks za učence priseljence v Sloveniji in širše. Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev in njihovega medsebojnega delovanja namreč omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks, ki zmanjšujejo tudi strukturne neenakosti (na področju vzgoje in izobraževanja in tudi širše).

Ljubezen v 21. stoletju: digitalna ali ne?

Na okrogli mizi z naslovom Digitalna ljubezen, ki je potekala v okviru Dnevnov enakosti spolov, so se sodelujoči pogovarjali o tem, kako tehnologija v današnjem času spreminja načine medsebojnega povezovanja, ljubljenja in kako vpliva na naše odnose. Ali je ljubezen danes algoritem? Kako spletne aplikacije, kot je Tinder, preoblikujejo naše razumevanje romantike in spoznavanja? Kakšen vpliv ima denar in socialna reprezentacija na pričakovanje v odnosu?

Psihološki mehanizmi vojne v Gazi in njenih odmevov v naši družbi

Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V prispevku zato predstavljava izsledke študije, ki se je ukvarjala s preučevanjem psiholoških mehanizmov oblikovanja stališč in pripisovanja odgovornosti na primeru vojne v Gazi. Bralce ob tem vabiva, da z interaktivnimi prikazi tudi sami raziščejo najine podatke.