Žan Lep

  • Prispevkov: 9

Psihologija (pred)volilnega odločanja

Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.

Razumeti ICE

Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.

Učinki epidemije COVID-19 na blagostanje, poučevanje in učenje v slovenskem izobraževanju: povzetek ugotovitev za politiko in prakso

Pandemija COVID-19 je predstavljala največjo motnjo izobraževalnega procesa v zadnjem stoletju. Izzivi, s katerimi so se izobraževalni sistemi, zaposleni in drugi deležniki (učenci, dijaki in študenti) soočali v času njenega trajanja, so sprožili številne razprave o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na izobraževalni proces. V prispevku zato na kratko prikazujemo najpomembnejše rezultate raziskovalnega projekta “Učinki pandemije COVID-19 na šolanje, učitelje in učence: Dobro počutje/blagostanje, poučevanje in učenje” ter iz njih izhajajoča priporočila za sistemsko podporo izobraževalnemu procesu ob morebitnih prihodnjih motnjah izobraževanja.

Psihologija poleti in psihologija poletja

Poletje se izteka, kar mlado in staro navdaja z otožnostjo in jih spodbuja, da uresničijo še zadnje poletne načrte. Zakaj pa večina ljudi tako nestrpno pričakuje poletje in zakaj v njem uživajo? Zato ker poletje ni samo sprememba vremena, ampak bolj ali manj idealizirana ideja poletja spreminja tudi naša čustva, mišljenje in vedenje. S psihološkega vidika lahko torej poletje mislimo skozi prizmo nostalgije in pričakovanja, oblikovanja visokih pričakovanj, norm in ritualov, sprememb razpoloženja, vezanih na letne čase in sprememb v ritmu življenja in druženja. Kako pa pa je z uresničevanjem številnih načrtov za zabave in potovanja?

Razumevanje dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev

Naraščajoče število učencev priseljencev v šolah v Sloveniji in drugod povečuje potrebo po poglobljenem razumevanju dejavnikov njihove učne uspešnosti. Prispevek predstavlja pregled sodobne mednarodne literature, katere cilj je bolj celostno osvetliti dejavnike, povezane z učnimi dosežki učencev priseljencev. Na podlagi 27 tujih študij, objavljenih v zadnjih petih letih, ugotavljamo, da učna uspešnost učencev priseljencev izhaja iz kompleksnega prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih psiholoških ter širših družbenih in sistemskih dejavnikov. Posebej izpostavimo omejitve zgolj kratkoročnih jezikovnih programov, pomen vključujočega šolskega okolja ter vlogo dispozicijske rezilientnosti. Ugotovitve pregleda predstavljajo izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in za oblikovanje bolj učinkovitih ter pravičnejših izobraževalnih praks za učence priseljence v Sloveniji in širše. Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev in njihovega medsebojnega delovanja namreč omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks, ki zmanjšujejo tudi strukturne neenakosti (na področju vzgoje in izobraževanja in tudi širše).

Psihološki mehanizmi vojne v Gazi in njenih odmevov v naši družbi

Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V prispevku zato predstavljava izsledke študije, ki se je ukvarjala s preučevanjem psiholoških mehanizmov oblikovanja stališč in pripisovanja odgovornosti na primeru vojne v Gazi. Bralce ob tem vabiva, da z interaktivnimi prikazi tudi sami raziščejo najine podatke.

Poučevanje retorike in argumentacije lahko spodbuja družbeno udejstvovanje mladih

Že od antičnih časov velja predpostavka o povezanosti med retoriko in udejstvovanjem v politiki in družbi. V raziskavi smo ugotovili, da predpostavka velja tudi pri slovenskih osnovnošolcih. Tisti, ki poročajo, da so se pogosteje učili o pristopih retorike in argumentacije, so se namreč pogosteje udeleževali dejavnosti v šoli ter različnih društvih, prav tako pa se jim zdi verjetneje, da se bodo v prihodnosti udeleževali volitev in sodelovali v drugih političnih dejavnostih.

Zmenkarije na aplikacijah: rešitev za ljubezen ali zgolj potrošniški trik?

Aplikacije za zmenke uporabljajo "psihološke trike", kot so igrifikacija in nagrajevanje (všečki, ujemanja), da uporabnike spodbujajo k nenehnemu vračanju. Kljub temu pa so te aplikacije lahko izjemno koristne, saj omogočajo hitro povezovanje z ljudmi, ki delijo podobne interese, in ponujajo varen prostor za nekatere skupine uporabnikov. Kako pa najti ravnovesje?