Oznaka medskupinski odnosi

Kaj si Slovenci mislimo o drugih narodih?

Kaj si Slovenci mislimo o drugih narodih? Kako zaznavamo pripadnike različnih narodov, kako pogosto smo z njimi v stiku in kako blizu bi jih "spustili" v svojem življenju. Preverite, kateri stereotipi o Slovencih, Hrvatih, Srbih, Rusih, Kitajcih in drugih narodih so še vedno močno prisotni, in kaj vpliva na socialno bližino do njih. Vabljeni, da podatke z uporabo interaktivnih prikazov raziščete tudi sami.

Kultura kot orodje oblikovanja nacionalne identitete: primer Evrovizije

Kulturni dogodki, kot je Evrovizija, niso politično nevtralni – so tudi prostori simbolnega tekmovanja med narodi. Članek pojasnjuje, kako kultura soustvarja nacionalno identiteto in zakaj si države prizadevajo za ohranjanje pozitivne javne podobe. Posebno pozornost namenja pojavu songwashinga – strategiji, pri kateri države s kulturo prikrivajo kršitve človekovih pravic. Na primeru bojkota Evrovizije 2026, ki se mu je pridružila tudi Slovenija, prispevek razišče kulturni bojkot kot obliko kolektivnega političnega delovanja ter oceni njegovo učinkovitost.

Psihologija (pred)volilnega odločanja

Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.

Vedno napačne starosti: vpliv ageizma na posameznike in družbo

Ageizem je diskriminacija na podlagi starosti in zato širši pojem kot starizem. Posamezniki so namreč zaradi svoje starosti lahko diskriminirani kadarkoli v življenju, najpogosteje pa so tej obliki diskriminacije izpostavljeni starejši ter otroci in mladi. Ageizem negativno vpliva na posameznikovo blagostanje ter na njegovo fizično in duševno zdravje. K zmanjševanju ageizma pripomore ozaveščanje javnosti o različnih življenjskih obdobjih, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, ozaveščanje starejših in mladih o njihovih pravicah ter sprejemanje zakonov, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi starosti.