Naraščajoče število učencev priseljencev v šolah v Sloveniji in drugod povečuje potrebo po poglobljenem razumevanju dejavnikov njihove učne uspešnosti. Prispevek predstavlja pregled sodobne mednarodne literature, katere cilj je bolj celostno osvetliti dejavnike, povezane z učnimi dosežki učencev priseljencev. Na podlagi 27 tujih študij, objavljenih v zadnjih petih letih, ugotavljamo, da učna uspešnost učencev priseljencev izhaja iz kompleksnega prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih psiholoških ter širših družbenih in sistemskih dejavnikov. Posebej izpostavimo omejitve zgolj kratkoročnih jezikovnih programov, pomen vključujočega šolskega okolja ter vlogo dispozicijske rezilientnosti. Ugotovitve pregleda predstavljajo izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in za oblikovanje bolj učinkovitih ter pravičnejših izobraževalnih praks za učence priseljence v Sloveniji in širše. Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev in njihovega medsebojnega delovanja namreč omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks, ki zmanjšujejo tudi strukturne neenakosti (na področju vzgoje in izobraževanja in tudi širše).
