Razumevanje dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev

Zaradi vse bolj negotovega sveta in vse večjega števila vojnih (in siceršnjih) kriznih žarišč v zadnjih letih število beguncev in drugih prisilno razseljenih ljudi v svetu vse bolj raste ^{(UNHCR, 2025)}. Če ob tem upoštevamo še ekonomske in druge migrantske procese – še posebej znotraj EU in iz držav s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami – ne preseneča dejstvo, da tudi v šolah v Sloveniji narašča delež učencev priseljencev in tistih, ki doma ne govorijo slovenščine ^{(Pevec Semec idr., 2024)}.

Otroci priseljenci se pri svojem izobraževanju soočajo s številnimi izzivi, ki se kažejo tudi v njihovih slabših učnih izidih ^{(npr. Klemenčič Mirazchiyski, 2023; OECD, 2023; Schulz idr., 2025)}. Nekateri od njih sploh niso vključeni v formalno izobraževanje, tisti, ki so, pa lahko imajo težave z razumevanjem učne snovi v slovenščini, nekateri težje dobijo podporo staršev pri učenju in težje navezujejo stike z vrstniki, sploh v primeru, ko prihajajo iz držav, do katerih imajo drugi učenci negativen odnos. Takim učencem so namreč sošolci manj pripravljeni pomagati ^{(Klemenčič Mirazchiyski, 2024)}.

Ob upoštevanju vse večjega deleža učencev s priseljenskim ozadjem postaja vse pomembnejše razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k povečevanju ali zmanjševanju razkoraka med njimi in učenci, ki nimajo takšnega ozadja. Le tako lahko namreč oblikujemo učinkovite ukrepe, identificiramo bolj ranljive učence in jim nudimo ustrezno oporo pri njihovem izobraževanju.

Učinkovita podpora učencem priseljencem zahteva usklajeno delovanje šol, strokovnih delavcev in oblikovalcev izobraževalnih politik

V tujini je bilo objavljenih več raziskav, ki so – tudi z uporabo velikih mednarodnih baz podatkov in metaanalizami, ki sintetizirajo izsledke različnih študij – preučevale prispevke različnih spremenljivk k učnim izidom učencev priseljencev ^{(npr. Cooc in Kim, 2023; Karakus idr., 2023; Kaya in Selvitopu, 2024; Kim idr., 2020)}. Če te zgolj na kratko povzamemo, lahko zapišemo, da k učnim izidom prispevajo tako spremenljivke na ravni učenca (npr. njegova prepričanja in motivacija), družine (opora staršev in njihova vključenost v otrokovo izobraževanje), pa tudi razreda oz. šole (npr. zagnanost učiteljev, izkušnja z medvrstniškim nasiljem, socialna vključenost).

Vendar pa se vse omenjene študije osredotočajo le na izbrane kazalnike in dejavnike, predvsem tiste, ki so na voljo v mednarodnih raziskavah ali na nabor, ki omogoča izvedbo metaanalitične študije. Za celostno razumevanje mogočih prispevkov in njihovega sovplivanja pa bi bilo potrebno dejavnike preučiti bolj sistematično. Zato smo se odločili pripraviti pregled literature, ki bo v prihodnje omogočal oblikovanje celostnega modela dejavnikov učnih izidov učencev priseljencev, prav tako pa bo lahko služil kot izhodišče za empirično preučevanje te problematike v Sloveniji.

Kako smo izvedli pregled literature?

Pregled literature smo izvedli septembra 2024 na podlagi iskanja v naslednjih bibliografskih bazah: Web of Science (WoS), Scopus in EBSCOhost, ki vključuje podatkovne baze Academic Search Complete, PsycINFO, PsycARTICLES, ERIC ter SOCINDEX. Z izbiro navedenih podatkovnih baz smo zajeli širok nabor raziskovalnih izsledkov, objavljenih v recenziranih znanstvenih revijah. Ker smo želeli zbrati predvsem sodobne izsledke, smo v pregled vključili le študije, objavljene v zadnjih petih letih oz. v obdobju med 1. 1. 2018 in 1. 9. 2024.

Na podlagi raziskovalnega vprašanja smo oblikovali nabor ključnih besed, ki smo jih uporabili za iskanje znanstvenih člankov v bibliografskih bazah. Uporabili smo ključne besede dosežki (angl. achievement), uspeh (angl. success), migranti (angl. migrants), begunci (angl. refugees), šola (angl. school) in izobraževanje (angl. education) iz katerih smo sestavili iskalni niz.

Takšno iskanje je v vseh bazah skupaj ponudilo 1646 študij. Po izključitvi podvojenih zadetkov smo zaradi obsežnosti rezultatov upoštevali tudi dodatne vključitvene oz. izključitvene kriterije. V pregled smo vključili samo tiste raziskave, ki so analizirale izobraževalne dosežke udeležencev v starostni skupini, ki v izobraževalnem sistemu v Sloveniji ustreza obdobju osnovne šole. To pomeni, da so bile vključene vse študije, v katerih je bil vsak del udeležencev starih med 6 in 15 let. Študije, ki so vključevale zgolj udeležence izven tega starostnega razpona, smo izključili.

Vključili smo le študije, ki so se osredotočale na priseljence prve generacije. To so učenci, ki so sami imeli izkušnjo selitve v drugo državo. V pregled smo vključili le tiste študije, ki so neposredno obravnavale izobraževalne dosežke učencev (npr. šolski uspeh, izobraževalne veščine), medtem ko smo izključili študije, ki so se v prvi vrsti osredotočale na druge izide, ki predstavljajo posredne napovednike šolskih dosežkov, kot so stališča do šole, integracija, zadovoljenost psiholoških potreb, starševska podpora ali socialna vključenost.

V pregled literature smo vključili kvantitativne, kvalitativne študije ter študije mešanih metod, saj smo ocenili, da bo to omogočilo poglobljeni pregled dejavnikov šolskih dosežkov učencev priseljencev. Prav tako smo upoštevali tudi že opravljene sistematične preglede literature. Upoštevali smo le recenzirane študije, objavljene v znanstvenih revijah, in izključili vse prispevke, ki niso bili objavljeni v angleškem jeziku.

Po pregledu izvlečkov smo na podlagi predstavljenih kriterijev tako izločili 1619 zadetkov, v pregled literature pa vključili 27 študij.

Katere dejavnike smo prepoznali?

Kot enega najpomembnejših dejavnikov uspeha v novem okolju pregledane raziskave oz. študije izpostavljajo prav jezikovne zmožnosti učencev priseljencev. Zmožnost komunikacije v jeziku poučevanja namreč bistveno vpliva na vključevanje učencev v učni proces. Učenci, ki imajo težave z usvajanjem novega jezika, praviloma dosegajo slabše rezultate tudi pri drugih predmetih ^{(Attar idr., 2020; Bolat, 2021; Ferri idr., 2023, Millon-Fauré, 2019)}, saj jim omejene jezikovne zmožnosti otežujejo aktivno sodelovanje pri pouku in razumevanje učne razlage. Poleg tega raziskave kažejo, da kratkoročni (npr. enoletni) pripravljalni programi pogosto niso zadostni za preseganje jezikovnega razkoraka med učenci priseljenci in maternimi govorci ^{(Marx idr., 2021)}. Ta ugotovitev opozarja na potrebo po drugačnih, dolgoročnejših pristopih k jezikovnemu opismenjevanju. Poleg tega nekatere pregledane študije ugotavljajo, da lahko prilagodljiva raba maternega jezika učencev priseljencev ter dodatne razlage med poukom pomembno prispevajo k bolj učinkovitemu učenju jezika poučevanja in k boljšemu šolskemu uspehu ^{(Solorio, 2020)}. Na drugi strani pa je raziskava, izvedena v Turčiji, pokazala, da nepoznavanje jezika poučevanja zmanjšuje tudi verjetnost vpisa otrok priseljencev v šolo ^{(Ünal Gezer, 2019)}, kar še dodatno poglablja strukturne ovire za njihov izobraževalni uspeh.

Za vključevanje v učni proces so pomembne jezikovne zmožnosti, vendar kratkoročni jezikovni programi (»pripravljalnice«, kot jih pogosto imenujemo v Sloveniji) za njihov razvoj niso zadostni.

Naslednji sklop pregledanih raziskav se je osredotočal na povezanost psihosocialnih dejavnikov na šolski uspeh učencev priseljencev. Odnosi med učenci in učitelji ter med učenci in njihovimi sošolci so pomembno povezani s šolskim uspehom učencev priseljencev. Raziskave na primer kažejo, da imajo učitelji za učence priseljence pogosto nižja pričakovanja, kar predstavlja pomembno oviro za njihov šolski uspeh ^{(Antony-Newman in Niyozov, 2023)}. Prav zato so raziskovalci razvili tudi učinkovite strategije za zmanjševanje neustreznih in pristranskih pričakovanj učiteljev ^{(Neuenschwander idr., 2021)}. K samozavesti učencev priseljencev pomembno prispevata tudi zaznano spoštovanje in empatično pripoznanje sošolcev in učiteljev, oboje pa je povezano tudi z višjim šolskim uspehom ^{(Govaris idr., 2021)}. Vendar pa učenci priseljenci v eni od študij zaznavajo pomanjkanje priznanja in čustvene opore od učiteljev, kar prispeva k nižjimi bralnim zmožnostim ^{(Vieluf in Sauerwein, 2018)}. Socialno bolj izključeni učenci priseljenci prav tako dosegajo nižji učni uspeh ^{(Raabe, 2019)}, medtem ko lahko zaznavanje pozitivnih izobraževalnih vrednot v skupini, s katero se učenec identificira, tega spodbuja k večji vključenosti v izobraževalni proces ^{(Smith idr., 2020)}. Klima kulturne pluralnosti se sicer povezuje z bolj pozitivno učno samopodobo učencev priseljencev, vendar se neposredno nujno ne odraža v višjih učnih dosežkih ^{(Oczlon, 2021)}. Negativno pa je z učnimi dosežki povezana zaznana diskriminacija v šolskem okolju ^{(Guerra idr., 2019)}.

Če povzamemo, se zadovoljevanje psihosocialnih potreb učencev priseljencev kaže kot pomemben pogoj za doseganje šolskega uspeha. To potrjuje tudi kvalitativna študija, izvedena v Turčiji, v kateri so raziskovalci ugotovili neskladje med prepričanji učiteljev in učencev. Kljub temu, da učitelji in svetovalni delavci večino pozornosti namenjajo neposredno šolskim dosežkom otrok priseljencev, ti kot ključne izpostavljajo predvsem svoje psihosocialne potrebe ^{(Anis idr., 2021)}.

Poleg psihosocialnih dejavnikov so raziskave obravnavale tudi povezanost individualnih psiholoških dejavnikov s šolskim uspehom učencev priseljencev. Dispozicijska rezilientnost se dosledno kaže kot dejavnik, ki je pozitivno povezan z višjimi učnimi dosežki, medtem ko šolski uspeh ni neposredno povezan z izvršilnim nadzorom ^{(Taylor in Ruiz, 2020)}. Kljub temu druge študije ugotavljajo recipročni odnos med učnimi dosežki na matematičnem področju in razvojem izvršilnega nadzora ^{(Mauer idr., 2023)}, kar kaže, da lahko šolski uspeh krepi kognitivne in vedenjske zmožnosti, ki so zanj ključne.

Izsledki raziskav, izvedenih z ameriškimi vzorci, kažejo, da učenci priseljenci iz latinskoameriških držav poročajo o pogostejših vedenjskih težav in nižji ravni rezilientnosti. Oba dejavnika negativno povezana z razvojem izobraževalnih veščin pri učencih priseljenich ^{(Taylor idr., 2018)}. Z nižjimi učnimi dosežki učencev priseljencev so prav tako povezane težave ponotranjanja, pri čemer lahko začetni šolski uspeh v nadaljnjem razvoju prispeva k zmanjševanju ravni ponotranjenih težav ^{(Keles idr., 2018)}.

Z vidika soočanja s težavami avtorji ene od študij ugotavljajo, da lahko učenci priseljenci iz vojnih območij, ki so bili izpostavljeni travmatičnim dogodkom, nosijo dolgotrajne posledice teh izkušenj. Te izkušnje pa so povezane z nižjim šolskim uspehom ^{(Wong idr., 2018)}. Pri tem ima pomembno vlogo tudi družinsko okolje. Učenci, katerih starši trpijo za posledicami travmatičnih izkušenj, namreč v povprečju dosegajo nižje učne dosežke ^{(Berg idr., 2019)}. Lahko pa pri tem kot varovalni dejavnik deluje družbeno-ekonomsko ozadje in položaj družine ^{(Bager, 2021)}.

Končno pa se raziskave osredotočajo tudi na sistemske in strukturne dejavnike, ki predstavljajo oviro za doseganje višjega šolskega uspeha učencev priseljencev. Rezultati kažejo,  da je v državah z bolj negativnimi stališči do priseljencev razkorak v učnih dosežkih med učenci priseljenci in nepriseljenci večji ^{(Finch idr., 2021)}. Poleg tega lahko na šolski uspeh učencev priseljencev negativno vplivajo tudi izključujoče sistemske politike, ki izhajajo iz takšnih stališč in ki krepijo objektivno utemeljene strahove glede lastne prihodnosti (npr. strah pred deportacijo; ^{Weber, 2022}). Prostorska in institucionalna segregacija učencev priseljencev v območja z nižjo kakovostjo izobraževalnih ustanov in omejenimi viri prispeva k vztrajanju njihovih nižjih učnih dosežkov ^{(Cara, 2022)}. Nasprotno pa lahko uvedba širokopasovne internetne povezave na tovrstnih območjih pozitivno vpliva na učne dosežke učenk priseljenk, ne pa tudi učencev priseljencev, kar nakazuje na spolno pogojene razlike v učinkih strukturnih intervencij ^{(Nordum in Garcia, 2023)}.

Kaj vse to pomeni?

Številne študije, ki se ukvarjajo z učno uspešnostjo učencev priseljencev, se pri razumevanju dejavnikov učne uspešnosti osredotočajo na posamezni dejavnik ali ožji sklop dejavnikov. V našem pregledu literature smo želeli to (do neke mere) preseči tako, da smo »združili« izsledke raziskav z različnih ravni delovanja – od individualnih in družinskih značilnosti do psihosocialnih ter širših strukturnih in sistemskih dejavnikov. Tak pristop omogoča bolj sistematično in celostno razumevanje soodvisnosti dejavnikov, ki soustvarjajo učne izide učencev priseljencev, ter predstavlja izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in empiričnih študij. Pregled literature jasno kaže, da učna uspešnost učencev priseljencev ni odvisna od enega samega dejavnika, temveč od prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih, družinskih in strukturnih vplivov. To pomeni, da ozko usmerjeni ukrepi, ki se osredotočajo le na posamezne vidike – na primer zgolj na učenje jezika poučevanja – ne morejo učinkovito zmanjševati razkoraka v učnih dosežkih med učenci priseljenci in njihovimi vrstniki, ki v državi niso priseljenci.

Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks.

Ugotovitve potrjujejo pomembno vlogo jezikovnih zmožnosti za vključevanje v učni proces. Pri tem pa kratkoročni jezikovni programi (»pripravljalnice«, kot jih pogosto imenujemo v Sloveniji) niso zadostni. Jezikovno opismenjevanje mora biti dolgoročno, vpeto v vsakdanji pouk in podprto z vključevalnim šolskim okoljem. Ob tem se psihosocialni dejavniki – npr. odnosi z učitelji in vrstniki, pričakovanja učiteljev, občutek sprejetosti ter izkušnje diskriminacije učencev – kažejo kot ključni za motivacijo in šolski uspeh učencev priseljencev. Pregled literature hkrati pokaže, da na učne dosežke pomembno učinkujejo tudi individualni psihološki dejavniki. Dispozicijska rezilientnost se dosledno povezuje z boljšimi učnimi dosežki, medtem ko povezava med šolskim uspehom in izvršilnim nadzorom ni enoznačna, kar kaže na zapletene in vzajemne razvojne procese. Na sistemski ravni rezultati opozarjajo na vpliv širšega družbenega konteksta, saj negativna stališča do priseljencev, izključujoče politike in prostorska ali institucionalna segregacija poglabljajo izobraževalne neenakosti.

Rezultati pregleda literature, ki ga povzemamo v tem prispevku, poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki povezuje pedagoške, psihološke in sistemske ukrepe ter upošteva raznolikost izkušenj in potreb učencev priseljencev. Nenazadnje to pomeni, da učinkovita podpora učencem priseljencem zahteva usklajeno delovanje šol, strokovnih delavcev in oblikovalcev izobraževalnih politik ter razvoj ukrepov, ki presegajo kratkoročne in parcialne rešitve.