Predbožično nakupovanje, potrošništvo in trajnost

V današnjem svetu, kjer so materiali in izdelki lahko na voljo skorajda takoj, se mnogi izmed nas znajdemo v situaciji, kjer imamo doma preveč stvari – oblačil, pohištva, elektronike. Kljub temu da so številni predmeti še vedno v dobrem stanju in popolnoma uporabni, jih kopičimo, pogosto brez pravega razloga. A razlogi za to niso le praktični, ampak tudi psihološki.

Predmeti v našem življenju poleg svoje funkcionalnosti pogosto prevzamejo tudi čustvene in psihološke funkcije ^{(Kamptner, 1991)}. Naša oblačila ali drugi predmeti niso samo praktična sredstva za udobje, temveč lahko postanejo simboli varnosti, spominov ali celo socialnega statusa. Oblačila, ki smo jih kupili ob posebni priložnosti ali prejeti kot darilo, nosijo s seboj osebno vrednost, ki nas povezuje z določenimi trenutki ali ljudmi v našem življenju. Hkrati nas stvari, ki jih imamo, lahko izpolnjujejo tudi na estetski ravni ali pa služijo izražanju naše identitete – pomagajo nam izraziti naš stil ali pripadnost določeni skupini ^{(Hawkins in Rome, 2019)}.

Preberi več:
Petra Jerič (20. 12. 2024) · Zakaj kupovati v trgovini second hand: bolj kakovostno, unikatno, predvsem pa ceneje · MMC RTV Slovenija

A ne gre le za osebno vrednost stvari. Pomemben dejavnik v tem “kopičenju” stvari je tudi vpliv socialnega okolja. Potrošniški pritisk, ki ga ustvarjajo oglaševalci, trendi in celo naša družba, nas pogosto spodbuja, da kupimo več, kot potrebujemo. Skozi hitro spreminjajoče se trende se ustvari občutek nujnosti – če ne sledimo modnim smernicam, lahko postanemo zaznani kot “čudaški”, kot tisti, ki izstopajo. Ta želja po pripadnosti in strah pred izločitvijo iz družbenih krogov nas pogosto vodi v nakupovanje, ki ga v resnici ne potrebujemo ^{(Mert in Tengilimoğlu, 2023)}.

Potrošništvo kot odgovor na družbene norme

Pogosto se postavlja vprašanje, ali nakupovanje postaja tekmovanje v zapravljanju denarja – ali pa gre le za željo po izkazovanju in potrjevanju vloge v družbi? Na to vprašanje v članku na portalu za mlade Skit, ki ga izdaja MMC RTV Slovenija, odgovarja Žan Lep iz Oddelka za psihologijo UL FF in Pedagoškega inštituta, ki pojasnjuje, da imajo obdarovanje, nakupovanje in potrošniške navade globlje psihološke in socialne korenine. Obdarovanje, na primer, ni zgolj dejanje deljenja materialnega, ampak tudi način utrjevanja medosebnih odnosov ^{(Davies idr., 2010)}. Ko podarimo darilo, želimo prejemniku pokazati, da nam je pomemben, a hkrati pogosto s tem postavimo tudi pričakovanje, da bo darilo primerne vrednosti in kakovosti.

Zato ni presenetljivo, da ljudje pogosto naletijo na pritisk, da so njihova darila skladna z družbenimi normami – preprosta in poceni darila lahko npr. ustvarijo občutek, da smo prejemniku podarili nekaj “premalo vrednega”. Tako se, včasih nezavedno, ustvarja tekmovanje v zapravljanju, kjer se vse vrti okoli tega, kdo lahko ponudi več. Ta pritisk ni omejen zgolj na praznične dni, ampak se pojavlja skozi vse leto, zlasti v družbenih krogih, kjer je pomembno javno izražanje statusa, prestiža in uspeha.

Poceni ni nujno slabo, a kakovost je izmuzljiva

Ko govorimo o nakupovanju, pogosto slišimo, da “nismo tako bogati, da bi kupovali poceni”. V preteklosti je bila cena pogosto povezana s kakovostjo, danes pa to ni nujno več res. Drugi dejavniki, kot so denimo prestiž blagovne znamke, so postali pomembnejši določevalci cene izdelka, tudi pregrešno drag izdelek pa je lahko izdelan iz podobno kakovostnih materialov kot cenejši. Poceni izdelki so danes na voljo vsem, kar omogoča širokemu spektru ljudi, da si privoščijo vse več stvari. Če govorimo npr. o izdelkih za dom ali elektronskih naprav, to po eni strani zvišuje kakovost življenja vse večjega števila ljudi, hkrati pa ima kupovanje cenenih izdelkov tudi svoje psihološke posledice.

Zadovoljstvo v nakupovanju materialnih stvari pogosto iščemo zato, ker nakupi v naših možganih sprožijo nagrajevalne mehanizme, ki nas začasno napolnijo s prijetnimi čustvi. Vendar pa so ti občutki pogosto kratkotrajni, kar pomeni, da smo pripravljeni kmalu iskati nov izdelek, da si povrnemo občutek zadovoljstva. Tako se lahko znajdemo v začaranem krogu (odvisnosti od) nakupovanja ^{(Kyrios idr., 2018)}, ki pa nam dolgoročno ne prinese trajnega zadovoljstva, ampak občutke krivde ob pogledu na kopico stvari in luknjo v denarnici.

Manj je več – tudi v psihologiji

Eden od ključnih nasvetov, ki ga dajejo strokovnjaki, je, da bi morali bolj paziti na to, kaj kupujemo in predvsem kupovati manj, a bolj kakovostno. Kvaliteta izdelkov je dolgoročno boljša izbira – ne samo iz ekonomskega ali ekološkega vidika, ampak tudi zaradi tega, ker lahko zmanjšanje količine stvari v našem življenju zmanjša stres in psihološko obremenitev.

Prekomerno kopičenje stvari nam lahko povzroči občutek preobremenjenosti. Ko imamo preveč stvari, ne vemo, kaj obleči, kako organizirati prostor ali kaj sploh potrebujemo. Stvari postanejo breme, namesto da bi bile v pomoč. Zmanjšanje količine stvari in osredotočanje na kakovostne predmete lahko izboljša naše počutje, zmanjša stres in prinese večjo zadovoljstvo ^{(Kang idr., 2021; Lloyd in Pennington, 2020)}, saj postanejo stvari, ki jih imamo, resnično dragocene.

Reference

Davies, G., Whelan, S., Foley, A. in Walsh, M. (2010), Gifts and gifting. International Journal of Management Reviews, 12(4), 413–434. https://doi.org/10.1111/j.1468-2370.2009.00271.x

Hawkins, M. A. in Rome, A. S. (2019). Identity relevant possessions. Journal of Strategic Marketing, 29(3), 206–226. https://doi.org/10.1080/0965254X.2019.1657170

Kamptner, N. L. (1991). Personal possessions and their meanings: A life-span perspective. Journal of Social Behavior & Personality, 6(6), 209–228.

Kang, J., Martinez, C. M. J., & Johnson, C. (2021). Minimalism as a sustainable lifestyle: Its behavioral representations and contributions to emotional well-being. Sustainable Production and Consumption, 27, 802–813. https://doi.org/10.1016/j.spc.2021.02.001

Kyrios, M., Trotzke, P., Lawrence, L., Fassnacht, D. B., Ali, K., Laskowski, N. M. in Müller, A. (2018). Behavioral neuroscience of buying-shopping disorder: A review. Current Behavioral Neuroscience Reports, 5(4), 263–270. https://doi.org/10.1007/s40473-018-0165-6

Lloyd, K., & Pennington, W. (2020). Towards a theory of minimalism and wellbeing. International Journal of Applied Positive Psychology, 5(3), 121–136. https://doi.org/10.1007/s41042-020-00030-y

Mert, M. in Tengilimoğlu, D. (2023). The mediating role of FoMO and the moderating role of narcissism in the impact of social exclusion on compulsive buying: a cross-cultural study. Psicologia: Reflexão e Crítica, 36, članek 33. https://doi.org/10.1186/s41155-023-00274-y