Kaj si Slovenci mislimo o drugih narodih? Kako zaznavamo pripadnike različnih narodov, kako pogosto smo z njimi v stiku in kako blizu bi jih "spustili" v svojem življenju. Preverite, kateri stereotipi o Slovencih, Hrvatih, Srbih, Rusih, Kitajcih in drugih narodih so še vedno močno prisotni, in kaj vpliva na socialno bližino do njih. Vabljeni, da podatke z uporabo interaktivnih prikazov raziščete tudi sami.
Kulturni dogodki, kot je Evrovizija, niso politično nevtralni – so tudi prostori simbolnega tekmovanja med narodi. Članek pojasnjuje, kako kultura soustvarja nacionalno identiteto in zakaj si države prizadevajo za ohranjanje pozitivne javne podobe. Posebno pozornost namenja pojavu songwashinga – strategiji, pri kateri države s kulturo prikrivajo kršitve človekovih pravic. Na primeru bojkota Evrovizije 2026, ki se mu je pridružila tudi Slovenija, prispevek razišče kulturni bojkot kot obliko kolektivnega političnega delovanja ter oceni njegovo učinkovitost.
Volitve so pred vrati, predvolilne kampanje pa razgrete kot še nikoli. Kako volivci oblikujejo volilne odločitve in presojajo zapleteno politično resničnost? Pri tem se pogosto ne osredotočajo na logičnost argumentov ali poglobljeno analizo političnih programov, temveč njihovo odločanje vodijo želje po potrjevanju predhodnih prepričanj in socialnih identitet. Prispevek pojasnjuje, kateri mehanizmi usmerjajo razmišljanje o politiki v predvolilnem času in kako lahko pojasnimo protislovje med materialnimi interesi volivcev in njhovimi volilnimi odločitvami.
Družabna omrežja in mediji gorijo od navdušenja enih in zgroženosti drugih nad ravnanjem agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Kako je mogoče, da se takšno nasilno ravnanje zgodi v demokratični državi, v 21. stoletju? Kako razumeti fenomen ICE in dejavnike, ki so prispevali k radikalizaciji vedenja njegovih pripadnikov? Od slepega izvrševanja ukazov in legitimacije nasilja z vrha oblasti, prek depersonalizacije priseljencev in agentov, do psiholoških mehanizmov delovanja množice prispevek ponazarja, zakaj se brutalnost agentov ne zdi presenetljiva.
Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V prispevku zato predstavljava izsledke študije, ki se je ukvarjala s preučevanjem psiholoških mehanizmov oblikovanja stališč in pripisovanja odgovornosti na primeru vojne v Gazi. Bralce ob tem vabiva, da z interaktivnimi prikazi tudi sami raziščejo najine podatke.
Že od antičnih časov velja predpostavka o povezanosti med retoriko in udejstvovanjem v politiki in družbi. V raziskavi smo ugotovili, da predpostavka velja tudi pri slovenskih osnovnošolcih. Tisti, ki poročajo, da so se pogosteje učili o pristopih retorike in argumentacije, so se namreč pogosteje udeleževali dejavnosti v šoli ter različnih društvih, prav tako pa se jim zdi verjetneje, da se bodo v prihodnosti udeleževali volitev in sodelovali v drugih političnih dejavnostih.