Kaj si Slovenci mislimo o drugih narodih?

Če se je zdelo, da čas globalizacije zmanjšuje medkulturne razlike, pa se je zlasti po letu 2000 pokazalo, da te še vedno vplivajo na oblikovanje predstav o pripadnikih drugih narodov, narodnosti in etničnih skupin. O različnih socialnih skupinah, med katere štejemo tudi narodnostne in etnične skupine, ljudje oblikujemo stereotipe – posplošena prepričanja, ki iste lastnosti pripisujejo vsem članom skupine in s tem zanemarjajo medosebne razlike. Stereotipi so lahko pozitivni (npr. pripadniki nekega naroda so delavni) ali negativni (npr. pripadniki nekega naroda so leni), služijo pa nam tako, da kompleksne odnose poenostavijo ^{(Hilton in von Hippel 1996; Schneider, 2004)}. Ko npr. razmišljamo o pripadnikih nekega naroda, lahko s pomočjo stereotipov hitreje in lažje oblikujemo sodbe ali sprejmemo odločitve.

Čeprav lahko za stereotipe rečemo, da zaradi splošnosti pravzaprav ne veljajo za nikogar, so ti pomembni napovedniki našega odnosa do drugih narodov, naše pripravljenosti za sodelovanje in oblikovanje medosebnih vezi ali celo našega vedenja v odnosu do pripadnikov tega naroda ^{(npr. Cuddy idr., 2007)}. Nedolgo nazaj se je v času pandemije covida-19 tako denimo govorilo o »kitajskem virusu« ^{(Čok, 2022)}, kar je vodilo v diskriminacijo ljudi azijskega porekla ^{(Huang idr., 2023)}, v kontekstu ukrajinsko-ruske vojne pa se denimo govori o »ruskem medvedu« ter »Rusom lastni agresiji«. Da sploh ne omenjamo že »ponarodelih« stereotipih o pripadnikih narodov v naši geografski bližini.

Pogostost (prijetnih in sodelovalnih) stikov zmanjšuje prisotnost negativnih sterotipov, zmanjšuje socialno razdaljo, izboljša medskupinske odnose ter okrepi sodelovanje.

Seveda ima preučevanje stereotipov samih po sebi veliko znanstveno vrednost, še večji pa je pomen tega preučevanja, če ga umestimo v družbeno resničnost, v kateri predsodki in stereotipi med državami/narodi krojijo družbenopolitični vsakdan. To še posebej velja za države v regiji, kjer so stereotipi ukoreninjeni in močno posegajo v njeno politično in ekonomsko stabilnost, v zadnjem času pa močno vplivajo tudi na njeno varnostno komponento. Če k temu dodamo še nove dejavnike, ki smo jim priča v regiji (vzpon političnih populistov, porast pomena neevropskih akterjev v regiji – ZDA, Rusije, Kitajske, Turčije in arabskih držav –, gospodarske težave regije, zaustavljena evropska perspektiva regije po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo itd.), ter tudi vse večje medsebojno nepoznavanje med prebivalci regije (mlajši imajo manj stika z državljani drugih držav v JV Evropi), lahko ugotovimo, da je preučevanje stereotipov, etnične distance ter kulturne vpetosti ključno, če želimo razumeti, kaj se v regiji zares dogaja.

V okviru projekta Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije (J5-50173), ki ga financira Javna Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije zato raziskovalci iz Fakultete za družbene vede UL, Ekonomske fakultete UL ter Pedagoškega inštituta preučujemo značilnosti ter odpornost stereotipov v državah nekdanje Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija in Kosovo – od tu dalje »regija«) ter v odnosu do pomembnih akterjev v regiji. Projekt izhaja iz spoznanj projekta Medkulturne razlike in stereotipi(zacija): prednost ali slabost pri političnem in gospodarskem sodelovanju med državami nekdanje Jugoslavije ^{(Udovič idr., 2017)} ter ugotovitev aktualnih raziskav s tega področja ter združuje kvalitativno in kvantitativno raziskovanje v sedmih državah.

Poleg preučevanja stereotipov o lastnem in drugih narodih pri študentih družboslovja v sedmih državah nekdanje Jugoslavije, smo v okviru projekta izvedli tudi študijo na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije. V tej študiji nas je zanimalo, kako prebivalke in prebivalci Slovenije zaznavajo različne narodnosti (tudi Slovence), kako pogosto imajo z njimi osebne stike ter kakšna je socialna razdalja do teh narodov – kako blizu bi bili ljudje pripravljeni »spustiti« pripadnike različnih narodov. Poleg tega nas zanimajo tudi dejavniki, ki nam bodo pomagali bolj poglobljeno razumeti odnos do pripadnikov različnih narodov (politična prepričanja, demografski dejavniki, stališča). Pričakovali bi namreč lahko, da lahko pogostost (prijetnih in sodelovalnih) stikov zmanjšuje prisotnost negativnih sterotipov, zmanjšuje socialno razdaljo, izboljša medskupinske odnose ter okrepi sodelovanje ^{(Pettigrew idr., 2011; Pettigrew in Tropp, 2006)}. To tezo deloma podpirajo tudi tudi naši rezultati, vendar je potrebno poudariti, da zgolj količina stika ni bila pomemben napovednik bolj pozitivnih stereotipov do vseh narodov s področja nekdanje Jugoslavije ^{(Lep in Mekiš Recek, 2026)}. Prav zato je pri tem pomembno upoštevati tudi spremenljivke, ki ta odnos spreminjajo (npr. patriotizem, nacionalizem ali kakovost stika).

V nadaljevanju na kratko predstavljamo metodološki okvir raziskave in merjene spremenljivke, temu pa sledijo interaktivni prikazi podatkov.

Opis raziskave

Raziskavo smo izvedli v sodelovanju s Centrom za družboslovno informatiko (CDI), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. K sodelovanju v raziskavi je bilo povabljenih 1.716 prebivalcev Republike Slovenije starosti 18 let ali več, ki so panelisti verjetnostnega spletnega panela 1KA. Udeleženci so izpolnili spletni vprašalnik, zbiranje podatkov pa je potekalo od maja do julija 2025 (za več informacij glej ^{Praček, 2025}).

Če vas zanima več o projektu in njegovih izsledkih, vas vabimo k obisku spletne strani projekta.

V raziskavi je sodelovalo 1.353 udeležencev, od tega 618 (47 %) moških, 691 (53 %) žensk in 4 osebe, ki se opredeljuejo drugače oz. niso želele odgovoriti na vprašanje spolu. Stari so bili med 18 in 95 let (M = 51,4, SD = 17,4). Večina udeležencev se glede svojega etničnega porekla opredeljuje kot Slovenci (92 %), 96 % jih ima tudi slovensko državljanstvo.

Udeleženci so odgovarjali na širši nabor vprašanj o svojem odnosu do držav in ljudi v Jugovzhodni Evropi ter o poznavanju in stališčih do umetne inteligence. Za pričujočo objavo smo izbrali le odgovore na nekatere od vprašanj, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Stereotipi. Udeleženci so za pripadnike različnih narodov (Slovenci, Albanci (kosovski), Američani, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Kitajci, Makedonci, Romi, Rusi, Srbi in Turki) ocenjevali veljavnost različnih opisnikov (disciplinirani, domoljubni, gostoljubni, konservativni, leni, kulturni, pošteni, prijateljski, trmasti, vzvišeni (arogantni), zanesljivi). Seznam smo oblikovali na podlagi rezultatov pretekle študije o stereotipih ^{(Udovič idr., 2017)}, iz katere smo izbrali najpogostejše opise. Udeleženci so jih ocenjevali na 6-stopenjski lestvici (1 – sploh ne velja, 6 – povsem velja).

Socialna bližina. Udeleženci so za vsak narod izpolnjevali Bogardusovo lestvico socialne razdalje ^{(Bogardus, 1933; Mather idr., 2017; Parrillo in Donoghue, 2005)}, ki smo jo prilagodili za to raziskavo. Med ponujenimi odgovori (Pripravljen sem jih … povsem izključiti iz Slovenije, z njimi živeti v isti državi, z njimi živeti v istem mestu, jih imeti za sosede, jih imeti za prijatelje, se z enim/eno od njih poročiti ali ga/jo imeti za družinskega člana) so izbrali tistega, ki zanje še velja.

Pogostost stika s pripadniki vsakega od narodov so udeleženci ocenjevali na 5-stopenjski lestvici (1 – nikoli, 5 – zelo pogosto).

Nacionalizem smo ocenili s postavko »Mislim, da je naš narod boljši od drugih narodov«, patriotizem pa s postavko »Ponosen/ponosna sem na svoj narod«. Pri obeh postavkah so udeleženci svoje strinjanje ocenili ob 7-stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 7 – povsem se strinjam), tako da višje vrednosti pomenijo višje izražen nacionalizem oz. patriotizem.

Prikaz podatkov

Zaznave drugih narodov

Na spodnjem prikazu si lahko ogledate, kako udeležnci raziskave v povprečju ocenjujejo pripadnike različnih narodov ter etničnih skupin oz. kakšni so njihovi stereotipi o teh družbenih skupinah.

Na naslednjem prikazu si lahko za vsakega od narodov primerjate odgovore udeležencev glede na spol, starost in raven dosežene izobrazbe.

Pogostost stikov in socialna bližina

Na sliki 1 so prikazani podatki o povprečni pogostosti socialnih stikov, ki jih imajo udeleženci s pripadniki različnih narodov ter podatki o povprečni socialni bližini do teh narodov. Na interaktivnem prikazu pa si lahko ogledate podatke o pogostosti stikov, socialni bližini, patriotizmu in nacionalizmu po različnih demografskih skupinah (spol, starost in raven izobrazbe).

Slika 1 · Povprečna pogostost osebnega stika ter socialna bližina v odnosu do različnih narodov.

Opomba: pogostost stika je ocenjena na 5-stopenjski lestvici (1 – nikoli, 5 – zelo pogosto), socialna bližina pa je ocenjena na lestvici med 1 in 6.

V primeru dodatnih vprašanj ali težav z uporabo prikazovalnika podatkov, se obrnite na doc. dr. Žana Lepa (zan.lep@ff.uni-lj.si).

Opomba

Prispevek je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije (J5-50173), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Reference

Bogardus, E. S. (1933). A Social Distance Scale. Sociology and Social Research, 17, 265–271.

Cuddy, A. J. C., Fiske, S. T. in Glick, P. (2007). The BIAS map: Behaviors from intergroup affect and stereotypes. Journal of Personality and Social Psychology, 92(4), 631–648. https://doi.org/10.1037/0022-3514.92.4.631

Čok, T. (2022). Odnos javnosti do »kitajskega« virusa SARS-CoV-2. Annales. Series historia et sociologia, 32(2), 199–212. https://doi.org/10.19233/ASHS.2022.13

Hilton, J. L. in von Hippel, W. (1996). Stereotypes. Annual Review of Psychology, 47, 237–271. https://doi.org/10.1146/annurev.psych.47.1.237

Huang, J. T., Krupenkin, M., Rothschild, D. in Lee Cunningham, J. (2023). The cost of anti-Asian racism during the COVID-19 pandemic. Nature Human Behaviour, 7(5), 682–695. https://doi.org/10.1038/s41562-022-01493-6

Lep, Ž. in Mekiš Recek, Ž. (2026, marec). “Braća Jugosloveni”: The role of personal contact and nationalism in predicting negative stereotypes about other nations [predstavitev na konferenci]. XXXII Scientific Conference Empirical Studies in Psychology, Beograd.

Mather, D. M., Jones, S. W. in Moats, S. (2017). Improving upon Bogardus: Creating a more sensitive and dynamic social distance scale. Survey Practice, 10(4). https://doi.org/10.29115/SP-2017-0026

Parrillo, V. N. in Donoghue, C. (2005). Updating the Bogardus social distance studies: A new national survey. The Social Science Journal, 42(2), 257–271. https://doi.org/10.1016/j.soscij.2005.03.011

Pettigrew, T. F. in Tropp, L. R. (2006). A meta-analytic test of intergroup contact theory. Journal of Personality and Social Psychology, 90(5), 751–783. https://doi.org/10.1037/0022-3514.90.5.751

Pettigrew, T. F., Tropp, L. R., Wagner, U. in Christ, O. (2011). Recent advances in intergroup contact theory. International Journal of Intercultural Relations, 35(3), 271–280. https://doi.org/10.1016/j.ijintrel.2011.03.001

Praček, A. (2025): Metodološko poročilo – Družbeni in tehnološki izzivi: stereotipi in umetna inteligenca. Center za družboslovno informatiko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Schneider, D. J. (2004). The psychology of stereotyping. The Guilford Press. Udovič, B., Jurše, M., Korez-Vide, R., Rašković, M., Svetličič, M. in Zupančič, R. (2017). Medkulturne razlike in stereotipi(zacija): prednost ali slabost pri političnem in gospodarskem sodelovanju med državami nekdanje Jugoslavije. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.