Vsi prispevki

Psihologija poleti in psihologija poletja

Poletje se izteka, kar mlado in staro navdaja z otožnostjo in jih spodbuja, da uresničijo še zadnje poletne načrte. Zakaj pa večina ljudi tako nestrpno pričakuje poletje in zakaj v njem uživajo? Zato ker poletje ni samo sprememba vremena, ampak bolj ali manj idealizirana ideja poletja spreminja tudi naša čustva, mišljenje in vedenje. S psihološkega vidika lahko torej poletje mislimo skozi prizmo nostalgije in pričakovanja, oblikovanja visokih pričakovanj, norm in ritualov, sprememb razpoloženja, vezanih na letne čase in sprememb v ritmu življenja in druženja. Kako pa pa je z uresničevanjem številnih načrtov za zabave in potovanja?

Na temni strani zaslonov najbolj trpijo otroci

Prekomerna uporaba zaslonov lahko pri otrocih povzroči telesne težave, slabša socialne veščine in omejuje stik z resničnim svetom. Dobra novica? Raziskave potrjujejo, da lahko starši z aktivnim vključevanjem, uporabo časovnikov ter spodbujanjem otrok k športnim in družabnim dejavnostim močno zmanjšajo negativne posledice. S pristopi, predstavljeni v tem dokumentu lahko tako učinkovito zmanjšamo prekomerno uporabo zaslonov in s tem omejimo negativne posledice ter spodbudimo uspešen razvoj otrok.

Moj najboljši prijatelj UI: vpliv uporabe umetne inteligence na medosebne odnose

Umetna inteligenca je v našem življenju vseprisotna. Njena zmerna raba za pogovor ima lahko pozitivne učinke na naše duševno zdravje in medosebne veščine, prav tako pa lahko zmanjša občutek osamljenosti. Pretirana in nepremišljena raba pa lahko vodi v socialno izolacijo, slabšanje medosebnih veščin in krepitev razdora med spoli. Umetna inteligenca preko interakcij z uporabniki lahko prevzame nezaželena vedenja, hkrati pa je njena raba v namene družabništva lahko tudi etično in trajnostno sporna. Lahko torej umetna inteligenca nadomesti medosebne stike?

Razumevanje dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev

Naraščajoče število učencev priseljencev v šolah v Sloveniji in drugod povečuje potrebo po poglobljenem razumevanju dejavnikov njihove učne uspešnosti. Prispevek predstavlja pregled sodobne mednarodne literature, katere cilj je bolj celostno osvetliti dejavnike, povezane z učnimi dosežki učencev priseljencev. Na podlagi 27 tujih študij, objavljenih v zadnjih petih letih, ugotavljamo, da učna uspešnost učencev priseljencev izhaja iz kompleksnega prepleta jezikovnih, psihosocialnih, individualnih psiholoških ter širših družbenih in sistemskih dejavnikov. Posebej izpostavimo omejitve zgolj kratkoročnih jezikovnih programov, pomen vključujočega šolskega okolja ter vlogo dispozicijske rezilientnosti. Ugotovitve pregleda predstavljajo izhodišče za razvoj celovitejših teoretičnih modelov in za oblikovanje bolj učinkovitih ter pravičnejših izobraževalnih praks za učence priseljence v Sloveniji in širše. Razumevanje kompleksnosti dejavnikov učne uspešnosti učencev priseljencev in njihovega medsebojnega delovanja namreč omogoča preseganje poenostavljenih razlag, prepoznavanje ranljivih skupin ter razvoj učinkovitih izobraževalnih politik in praks, ki zmanjšujejo tudi strukturne neenakosti (na področju vzgoje in izobraževanja in tudi širše).

Ljubezen v 21. stoletju: digitalna ali ne?

Na okrogli mizi z naslovom Digitalna ljubezen, ki je potekala v okviru Dnevnov enakosti spolov, so se sodelujoči pogovarjali o tem, kako tehnologija v današnjem času spreminja načine medsebojnega povezovanja, ljubljenja in kako vpliva na naše odnose. Ali je ljubezen danes algoritem? Kako spletne aplikacije, kot je Tinder, preoblikujejo naše razumevanje romantike in spoznavanja? Kakšen vpliv ima denar in socialna reprezentacija na pričakovanje v odnosu?

Skrivnosti kultov: kaj so in kako jih prepoznamo?

Kulti pri ljudeh vzbujajo zanimanje, kar se odraža tudi v velikem številu filmov, nadaljevank in knjig, ki jih omenjajo. Razlogi, zakaj se ljudje v kulte vključujejo, pa so nam velikokrat težko razumljivi. V tem članku raziskujemo ključne značilnosti kultov in zakaj so tako privlačni za posameznike. Poznavanje značilnosti kultov nam lahko pomaga, da hitreje prepoznamo tehnike manipulacije in se lažje izognemo vstopu v kult.

Psihološki mehanizmi vojne v Gazi in njenih odmevov v naši družbi

Zadnja etapa desetletja trajajočega vojskovanja v Gazi je v javnosti močno odmevala. Ni pa jasno, kako pomembno je vprašanje o podpori Izraelu ali Palestini prebivalkam in prebivalcev Slovenije ter to, ali delitev na podpornike ene ali druge strani predstavlja novo ločnico v slovenski družbi. V prispevku zato predstavljava izsledke študije, ki se je ukvarjala s preučevanjem psiholoških mehanizmov oblikovanja stališč in pripisovanja odgovornosti na primeru vojne v Gazi. Bralce ob tem vabiva, da z interaktivnimi prikazi tudi sami raziščejo najine podatke.

Poučevanje retorike in argumentacije lahko spodbuja družbeno udejstvovanje mladih

Že od antičnih časov velja predpostavka o povezanosti med retoriko in udejstvovanjem v politiki in družbi. V raziskavi smo ugotovili, da predpostavka velja tudi pri slovenskih osnovnošolcih. Tisti, ki poročajo, da so se pogosteje učili o pristopih retorike in argumentacije, so se namreč pogosteje udeleževali dejavnosti v šoli ter različnih društvih, prav tako pa se jim zdi verjetneje, da se bodo v prihodnosti udeleževali volitev in sodelovali v drugih političnih dejavnostih.